Doma Blog

Ponosnim naslednikom Zveze komunistov

0
Marko Koprivc “Mi smo ponosni nasledniki zveze komunistov!” (foto: posnetek zaslona)

Piše: Jožef Praprotnik

Sedanja vlada in posebej minister za kulturo so deležni številnih kritik na njihov račun, še največ prav s strani socialnih demokratov; nekateri od njih so se poimenovali za ponosne naslednike ZK in torej komunistične partije Jugoslavije. In prav tem ter številnim njihovim sledilcem ali pristašem so namenjene te besede.

Življenje minulih civilizacij odkrivajo arheologi, s tem pa se dandanes ukvarjajo tudi antropologi, zgodovinarji ter drugi znanstveni delavci. Na televiziji se lahko sprehajamo skozi zgodovino s posebnim programom History, a tudi naša rtvslo je pravkar vrtela serijo antična velemesta, da o odkritjih domačih arheologov, ki se pred vsakim globljim preurejanjem prostora (ko gre za gradnje ali komunalne zadeve) pojavijo in proučujejo tla, ne govorimo. V prejšnjem tednu smo lahko občudovali gradnjo antičnega Rima; to največje velemesto tistega časa je napajalo okoli deset akvaduktov, dolgimi malodane po 100 kilometrov, saj je bila poraba vode na prebivalca v tistih časih večja kot danes. Obzidje okoli mesta, dolgo več deset kilometrov z obrambnimi stolpi so zgradili v petih letih in je ob vseh drugih gradbenih dosežkih težko razumljivo za današnji čas in ob današnji tehniki. Arheologi odkrivajo grobnice in grobove ter v njih najdejo predmete in okrasja, s pomočjo katerih nam razlagajo življenje ljudi v tistih časih. Od prazgodovine, bronaste dobe, iz časov faraonov, antike, Mezopotamije, Rima, do danes. Vsaka civilizacija je zapustila svoj pečat, najsi je trajala nekaj tisoč let ali slabo stoletje.

Preskočimo v naš čas, saj prav zdaj v enem našem mestu arheologi razkrivajo bogato najdišče in se navdušujejo nad najdenimi predmeti iz časov starih Rimljanov. A če je to odkrivanje arheologov navdihujoče vznemirljivo, pa neki drugi »arheologi« razkrivajo grozljive vsebine grobišč pred tremi desetletji preminule komunistične civilizacije: lobanje z luknjicami svinčenk, kosti, povezane z bodečo žico, čeljusti, brez posameznih zob (izdrte zlate krone). Ni pa to vse. Medtem, ko nam ponosni nasledniki ZK govorijo, kaj vse je bilo zgrajenega v času vladavine njihovih »slavnih« predhodnikov, pa so bile zamolčani veliki projekti: proti – atomskih zaklonišč, vklesanih v živo skalo, raztresenih malodane po vseh republikah. Med te spomenike visoke komunistične kulture moramo prišteti še Goli otok, še mnogo ostankov več te stoletne komunistične »civilizacije« pa v obliki lobanj, posejanih po pragozdovih, odkrivajo v južni Aziji, kjer so Rdeči Kmeri pobili polovico svojega ljudstva, pa v Sibiriji, na Kitajskem. Stoletje komunistične »civilizacije«, ki se poslavlja s severno korejsko in slično kubansko družinsko vladavino, se tako neslavno končuje s terorjem nad lastnim ljudstvom, dokaze te »civilizacije« pa bodo odkrivali še naši zanamci. Tudi v odnosu do pokojnih in grobišč se kaže kultura. Namesto sramu ste ponosni. Naj nas bo strah ?

Jožef Praprotnik, Jesenice

Javni poziv KPK

0
Tanja Fajon (foto: arhiv Demokracije)

Piše: Franc Trunk

Kdo je Tanji Fajon plačal račun degustacije vin? v počitniško turistični akciji »Izola časti«, je vprašanje za KPK, ki ga Fajonki javno postavlja karma, za katero sicer velja, da je zelo za/jebana zadeva – velja tako za očit(a)no pro/udbovsko KPK kot pro/udbovsko Fajonko!

Dajte vi na KPK, ki ste »uspešno« umerili korupcijo v RS na en € to je na skodelico kave (op.a. primerljivo majhnemu!!! kozarčku rujnega…) in tozadevno v primerljivi situaciji weekend paketa »Izola časti« uspešno politikantsko ‘z/jebali’ neudbovsko ga. Aleksandro Pivec, vse, ko velja, da je pro/udbovska Fajonka za elemente, ki ji povzročajo ‘zaskrbljenost’ (dnevno!) zelo odzivna na družbenih omrežjih – sedaj pa modro molči (in s tem več kot stotim odgovori…) – ‘en malo’ preveriti, kdo je, če je, v primerljivem weekend paketu »Izola časti« koruptivno plačal Fajonki, da si je kot voditeljica častilcev med/povojnih partizanskih klavcev s plačljivo!!! degustacijo rujnih vinc namočila jezik in globoko grlo, ki ju tako rada uporabi za politikantsko grgranje/klevetanje njej neljube oblasti in delanju škode vsem v RS, če je potrebno tudi s politikantskimi lažmi/zavajanji in spreobračanjem njej neljubih (zgodovinskih) dejstev materialne Resnice, kjer s priklanjanjem praktično do kolen, da bi z jezikom lahko obrisala prah s čevljev pomnikom med/povojnih zločinskih partizanskih klavcev izkazuje čast in predanost izročilu le-teh…

KPK, ko ste že ravno pri tozadevnemu merjenju globine Fajonkine pro/udbovske ne/skorumpiranosti, ji izmerite z vašimi primernimi merili še kako globoko/široko/ohlapno integriteto ima…

KPK, zdaj pa uspešno (na) delo, vse v pričakovanju vaših uradnih ugotovitev…

Za vso dodatno dokumentiranje/argumentiranje vsake od navedb sem vam na voljo in se vam zahvaljujem za morebitno razumevanje…

Franc Trunk, Portorož

Protestiram! Protestiram! Protestiram!

0
foto: montaža Demokracija

Piše: Frančiška Buttolo

Ali naj novinarstvo v Sloveniji ostane rdeče, tako kot tudi pravosodje, da nas Evropa ne bo sestradala do smrti? Takšno je bilo namreč danes zjutraj (20.7.2021) pri poročilih na javnem oziroma državnem radiu  – z lepimi besedami o demokraciji in svobodi medijev – grozljivo, vojni napovedi slovenski državi podobno sporočilo.

Takoj za njim pa še drugo, da je vendarle bolje ohraniti svobodno odločanje posameznikov za cepljenje v največji, smrtno nevarni epidemiji, z vso svobodno propagando medijev proti cepljenju, ker bi veliko število mrtvih odlično škodovalo sedanji, nesramno nekomunistični vladi.

O Olimpiadi 2021, ki jo številni tako iz srca podpiramo, saj je organizator odlično poskrbel za kar najvarnejši potek iger, iger prijateljstva in simpatij celo med najbolj sovražnimi narodi in državami, ne, o Olimpiadi 2021 pa praktično niti besede. Pa vendar številne zanima, kako je z našimi dragimi športniki, našimi sončki demokracije in številnih drugih, za kulturno življenje tako nujno potrebnih odličnih lastnosti. Seveda, pa tudi veliko delovnih mest je povezanih s športom, za številne  najlepšim delom vsakega tedna, tistih, ki se z njim ukvarjajo aktivno, in tistih, ki uživamo ob spremljanju različnih tekmovanj.

Ampak naše svobodno novinarstvo, ki menda trpi pod fašizmom čistih računov, kakršnih ni bilo nikoli vajeno pošiljati tistim, ki so jih, in jih še razkošno plačujemo, nam, slovenskim državljanom, se bori za nadaljno prefinjeno  krajo denarja. Čisti računi so, na primer za STA, fašizem, ne pa dobri prijatelji.

Evropa, vsaj njen komunistični del, ostanek iz starih, stalinističnih časov, pa je močno na strani takšne “svobode medijev” v Sloveniji. Ampak iz te njihove moke ne bo kruha. Svoboda medijev ni in ne bo nikoli resnična svoboda medijev, če bo temeljila na kraji denarja, povzdigovanju totalitarizma na raven demokracije, zlasti pa laganja in stalinističnega teroriziranja množic z lažnimi informacijami. Tudi s takšnimi, kakršne še zdaj širijo o škodljivosti cepljenja, samo zato, da bi zrušili demokratično vlado.

Najlepša hvala, tovariši novinarji in pravniki, za takšno vašo vladavino prava in svobode medijev. Hvala tudi za takšno Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, ki v sedanji smrtonosni gonji proti slovenski vladi ne vidi totalitarne grožnje. Razen – kdo ve – če ni prav ta totalitarizem velikemu številu akademikov – bolj ko blesteči znanstveni ali umetniški dosežki – omogočil vstop v to častitljivo ustanovo. Podprli pa so, na SAZU, referendum proti morebitnemu “zapiranju vodovodnih pip”, v resnici pa proti zapiranju številnih finančnih pip za privilegirane, naklonjene “strukturi” iz socialistične Jugoslavije.

Zato protestiram proti političnim zahtevam sedanje skrajno leve opozicije s številnimi še vedno totalitarni državnimi ustanovami in podjetji.

Frančiška Buttolo, Ljubljana

Referendum o vodi – pokazatelj hlapcev partiskobalkanskega enoumja

0
foto: Pixabay

Piše: Andrej Jevšenak

Na nedeljskem referendumom  se je lepo pokazalo, kaj se trenutno dogaja v Sloveniji. Na  uspešno delo Janševe vlade, ki z  dnem za dnevom rešuje velike težave  virusa in gospodarstva naše države ter življenja ljudi, pa na drugi strani  levi nedorasli sinovi komunizma z medijskim enoumjem slovenske državljane  z lažmi usmerja v čedalje globi  prepad  med  Evropo in totalitarizmom s priokusom balkanislam.

Rezultat referenduma pa je resno pokazal opran razum predvsem mlajše generacije, ki se jim niti malo ne sanja kaj pomeni  lažna kučannacistična ideološka paroevropska  medipropaganda proti Jaševi vladi. Plitva miselnosti te generacije je lep dokaz za moč laži in korupcije levoumskobolanih vidnih oseb, ki na trgu volilcev stržijo kar 2/3 v korist negitivizma  lastnega naroda, kar zelo zaskrbi tudi normalne ljudi, ki se niso udeležili referenduma in s tem podali moč antislovenski politiki s strici iz ozadja.  Tako so nevolilci tudi javno dokazali, da niso nič drugega kot hlapci partiskobalkanskega enoumja, ki pospešeno dela vse za popolno oblast v državi Sloveniji. V kolikor se bo to še dogajalo in stopnjevalo, bo kmalu na ozemlju naše države Slovenije le še  balkanskokitajski socializem s pranjem mafiskega denarja, mi pa ki nam ta slovenska zemlja kaj pomeni, pa bomo tako ali drugače bili prisiljeni to zapustiti in trpeti tako kot so naši predniki,  ki so leta 45 morali zapustiti to lastno državo,  da so ostali živi in od daleč opazovali grozodejstva  katera se ponovno vračajo v to državo s pomočjo levoduševno neurovnesenih oseb.  Hlapci partijskobalkansega enoumja 2/3 referendumsko slepi ali se zavedate, da če nebi bilo Janeza Janšo in neka razumnih  narodno zavednih ljudi,  bi se sedaj na tej zemlji Slovenije dogajalo tako kot se v partijskem mestu totalitarizma Velenje, kjer Slovenci nimamo nobenih pravic na sodišču, na 60 obletnici mesta se igra le srbska muzika, na trgu mesta je uraden jezik  le srbščina in albanščina in na vozniških izpitih mladi Slovenci  nimajo nobene možnosti, da bi izpit uspešno opravili, samo zato, ker  so iz slovenske rodbine  in vozijo s pametjo, kar pa ni po   predpisih  levo rdečega  enoumja. Tu na tej zemlji totalitarnega mesta  Slovenci živimo več kot 100 let in nam je zato odvzeta vsa pravica do lastnega jezika in pravic življenja na tej naši slovenski zemlji.

2/3 slepci- enoumneži, spreglejte in se zavedajte, da na slovenski zemlji je tudi Slovenec lahko gospodar in pije svojo  zdravo  dobro pitno  vodo, ter po cestah lahko mladi voznik vozi s pametjo in s srcem, kar pa zelo moti tovariše iz  Vele-totalitarizma, ki naredijo vse, da se uniči kar je dobrega za ljudi, ki tu živimo.

Andrej jevšenak, Slovenija

O vodah

0
Foto: iStock

Piše: Franc Bešter

Voda je eno naših največjih naravnih bogastev, in to bogastvo bo na tem planetu vedno dragocenejše. Brez vode ni življenja, od vode je odvisen tudi naš čisto biološki obstoj, zato je zakon o vodah silno pomemben, vendar, kaj je res, kje je resnica – glede starega in (potencialno) »novega« zakona o naših vodah? Sem že 30 let (nekoliko) v politiki (kot član stranke Nsi), in priznam, da se v ta zakon nisem poglobil in sem bil v dilemi, za kaj naj glasujem (to sem čutil tudi kot etično dilemo), potem sem nekaj o tem prebral v »Demokraciji« in sem se odločil ZA. Potem sem sodeloval v volilnem odboru na nekem volišču in imel priliko opazovati prihajajoče in odhajajoče volivce. Člane odbora nas je presenetila dobra udeležba, in še posebej udeležba mladih. Res, to so pokazale tudi številke: zadnja leta beležimo tudi starostno strukturo volivcev (po štirih kategorijah), in na vseh prejšnjih volitvah so krepko prednjačili starejši, sedaj je bilo skoraj izenačeno. A obenem sem se spraševal: koliko ljudi je sploh bralo zakon in novelo, koliko se jih je sploh resno poglobilo v problematiko, če še meni ni vse jasno, čeprav politiko nekoliko spremljam? Prepričan sem bil, da zelo malo. Nazadnje, ko smo preštevali glasovnice, me je presenetilo, kako velika večina je bila PROTI. Kako bodo poznali dejstva vsi ti ljudje, ki jih politika večinoma sploh ne zanima???

Vsega tega so se na levici, ki so v medijih (in tudi sicer, v raznih družbenih gibanjih) sprožili kampanjo PROTI, vsekakor dobro zavedali: množicam, da bodo tako glasovale, je treba dati neko kratko, preprosto in jasno sporočilo, ki ga bo lahko razumel vsak (in si predstavljal, da zdaj pozna problem), obenem pa pritisniti še na čustva ljudi, in geslo, da »novela ogroža našo pitno vodo«, je kot nalašč za to: brez vode ne moremo živeti, to v živo zadeva naše bistvo!

Vendar, te manipulacije ne bi moglo biti (ali bi bil njen učinek šibkejši), če bi desnica delovala bolj aktivno in racionalno: če bi ljudem na čim bolj jasen, preprost, razumljiv način predstavila dosedanji zakon, in potem, v čem naj bi bila novela boljša. Jedro problema vidim v tem: ogromna večina ljudi ni poznala niti dosedanjega zakona niti novele. Zato se mi takšni referendumi zdijo na nek način tragikomični.

 

Franc Bešter, Zg. Besnica

Razum v politiki

0
Državni zbor RS (foto: Twitter)

Piše: Franc Bešter

Človeško bitje je mnogoplastno in v mnogočem je vsak človek uganka, skrivnost. Tukaj hočem izpostaviti tri glavne ravni, ki po mojem najbolj odločilno pogojujejo naše delovanje: racionalno, emocionalno in duhovno. Tu sem najprej nakazal emocionalno in duhovno raven, da bi poudaril, kako se tudi v naše čisto »racionalno« delovanje nujno vpletata tudi čustva in duhovnost. »Čistega razuma« pravzaprav ne more biti, in tako tudi v politiki ne, lahko dajemo le eni ali drugi strani večji ali manjši poudarek.

Tako totalitarizem kot demokracija delujeta po razsvetljenski politični filozofiji, ki je racionalizem (o njem sem tu že precej pisal). Demokracija se ponaša z »racionalnostjo«, medtem ko v totalitarizmu prihajajo do izraza tudi čustva, strasti, iracionalnosti. Razum v politiki: ker je politika urejanje skupnih zadev, je jasno, da moramo tu uporabiti čim več trezne, hladne pameti. Razum seveda moramo uporabljati, tudi pri urejanju skupnih zadev, če pomislimo npr. samo na rebalans proračuna, kjer so v igri prilivi, odlivi, številke, procenti… . Tu je politika čisti račun. Demokracija kot sistem nasploh gradi na številkah: številke so odločilne pri volitvah (zmaga večine!), številke so odločilne pri glasovanjih v parlamentu, torej pri sprejemanju zakonov, nasploh naša doba zaupa eksaktnosti številk, vendar se ravno v tem skriva ena od velikih slabosti demokracije: številka (večina) nikakor tudi ne garantira kvalitete političnih odločitev. Nasprotno: glede znanja, modrosti, etike je večina lahko kvečjemu povprečna!

Razlikovati moramo med racionalnostjo in racionalizmom. Racionalizem je vreden hude kritike, a moja kritika racionalizma ni kritika rabe razuma. Zmota racionalistične filozofije je v tem, da hudo in močno precenjuje Razum in njegove dosežke, kar je posledica postavljanja Razuma na prvo mesto v srcu ( v duši), se pravi, da se tu razum kot proizvod možganov (telesa) postavi v nek odnos z duhovnim svetom. Ko ga človek postavi na mesto, ki pripada Bogu, s tem postane »božanski«, prav tako človek kot njegov nosilec. In v tem je iracionalnost racionalizma: ustvarjana stvar ne more biti enaka Stvarniku.

Vendar, iz tega potem izhaja zmotna razsvetljenska politična filozofija: Razum lahko spozna resnico (sicer ne bi bil božanski!) o dogajanju sveta, in se je zato sposoben (tako na osebni kot na politični ravni) pravilno odločati, se usmerjati. Moderni človek si seveda pri teh odločitvah pomaga s svojimi empiričnimi Znanostmi, a tudi to je odločanje s pomočjo pameti, saj ima ta racionalistična znanja za najvišje dosežke svojega Razuma! Res je: če opazujemo politike v parlamentu, vidimo, da si pri razpravah pomagajo s »stroko«: nastopajo tudi v imenu grafov, formul, procesov, trendov, številk, procentov…, sploh s podatki, ki jih daje »stroka«, stvari dokazujejo s tem in druge skušajo prepričati s tem.

Pri odločanju in usmerjanju v življenju je nekaj ključnega dogajanje okrog nas, na nek način dogajanje na vsem svetu. Na dlani pa je (če le malo opazujemo), da resnice o tem ne moremo (s)poznati, iz tega pa sledi, da se s svojimi človeškimi močmi ne moremo pravilno odločati. Razum je prešibek svetilnik. Resnico o tem (in tudi o prihodnosti) pozna le Duh, ki človeku razodeva to resnico in ga vodi preko njegove duše. Na pomoč moramo torej poklicati Metafiziko. A v tem vidim bistvo po- razsvetljenske (neke zrelejše) zgodovinske paradigme: ta je v preseganju razsvetljenskega racionalizma, tega premagujemo s tem, da sprejemamo, kar prihaja od Duha, in se obenem seveda učimo visokega jezika Duha (npr. jezika videnj).

Iz vsega pa sledi, da te preobrazbe ni mogoče zaukazati in je ni mogoče speljati »od zgoraj«, z vrha družbenih struktur, za kaj takega sistem ni primeren, in to tudi ni v interesu politike, in tudi politiki kot taki niso primerni ljudje za te stvari. Revolucije v načinu spoznavanja stvari in v načinu odločanja tudi ni mogoče izvesti nasilno, saj se ona lahko začne le spontano dogajati – na področju človekove notranjosti. Se pravi: nova, višja oblika civilizacije se lahko začne le dogajati, in to »od spodaj«, na ravni posameznikov, kar po nekem razvoju lahko privede tudi do političnih sprememb.

Franc Bešter, Zg. Besnica

Fajonova EU obljublja rešitev Balkana na način, ki je skoraj uničil makedonski narod

0
Tanja Fajon. (foto: Posnetek zaslona / Evropski parlament)

Piše: Frančiška Buttolo

Kaj drugega si skoraj ni mogoče misliti, ko poslušamo, da leve slovenske stranke menda razmišljajo o tem, da bi za predsednico vlade predlagale najbolj spletkarsko, obenem pa  najmanj sposobno osebo  na vodilnem mestu v naši levi politiki.

Kučanova “gnada” kije gotovo prepričala EU, saj vemo, kako ga tam cenijo, da bo slovenska partija, v resnici edina demokratična komunistična stranka na svetu, tudi voditeljica balkanske legibitre, Balkan navdušila za še eno multikulturno Jugoslavijo, tokrat z imenom Jugovzhodna regija. Nekakšen peti vagon v petdelni evropski vlakovnih kompoziciji. Druge države, nekoč na meji s SZ, kot vse kaže, pa namerava EU vrniti Rusiji, ki ima prav ponovno vrnitev vseh teh držav v svojem načrtu. EU pa si izmišlja že kar smešne razloge, zakaj se bo čimprej znebila Poljske in Madžarske.

Pravkar že tretjič berem odlično zgodovinsko knjigo o Mariji Tereziji (Tapié, ),  predvsem zaradi primerjav problemov v Evropi in  sedanji EU. Da, Prusija, Turčija in Rusija, pa Bog pomagaj, tako kot zdaj, so se pogovarjale. Nikoli pa ni šlo bolj resno za izboljšanje življenja ljudi, čeprav moramo upoštevati, da so morali revnejši hoditi neprestano v vojsko in na bojna polja.

Ampak Slovenci smo takrat napredovali, pod modrim vodstvom Marije Terezije, potem pa nikoli več. Janša je to razumel; naši komunisti s svojimi aktivističnimi akademiki, zlasti zgodovinarji, pa nas silijo nazaj na Balkan. Nad povsem razredčene Slovence so najprej nagnali do vratu s Titovo komunistično ideologijo oborožene jugonostlgične, skoraj izključno balkanske, sindikalne voditelje.

Ti so zdaj Kučanova “Prva proleterska”. Ne upam si niti pomisliti, kako bodo, z blagoslovom EU pod vodstvom Nemških oziroma nekdanjih vzhodnonemških komunistov, obračunali z novimi slovenskimi izdajalci, podporniki Madžarske do legibitre nestrpne Madžarske. Je kdo že kdaj slišal večjo politično sprenevedanje?

V samostojni državi pa smo dočakali svoj konec, Jugoslovenijo, na čelu z balkanskimi sindikalisti in taksisti, pa s preprodajalci mamil .

Ti so zdaj tako imenovani Titov slovenski narod. Ti so novi Jugoslovani na slovenskih tleh, z vsemi starimi jugoslovanskimi problemi, tudi takšnimi, s kakršnimi se spoprijema Bosna. Čestitke Kučanu! Čestitke EU!

Frančiška Buttolo, Ljubljana

Čustva v politiki

0
foto: Pixabay

Piše: Franc Bešter

Kakšno vlogo naj bi pri urejanju skupnih zadev (kar politika je!) igrala čustva? Razsvetljenski pogled na politiko: Razum naj bi bil sposoben reševati tudi najbolj zapletene politične probleme. To je razsvetljenski racionalizem: luč Razuma lahko razsvetli temo sveta – z resnico o tem svetu, Razum naj bi bil torej sposoben spoznati resnico.

Vendar, človek ni samo bitje razuma – ta ga res dviga nad ves ustvarjeni svet, in z njegovo pomočjo je zavladal nad tem planetom, žal tako, da s tem že tudi sebe ogroža. Človek je izšel iz živalskega sveta, in se le-tega še močno dotika, zato ga pri njegovem delovanju močno usmerjajo tudi nagoni, strasti, čustva. Kar se le-teh tiče, pa obstaja nekaj splošno znanih dejstev: da so nekateri bolj, drugi manj čustveni, da so ženske bolj čustvene kot moški, da so celo nekateri narodi bolj čustveni kot drugi, veliko vlogo igrajo čustva pri Italijanih, Španci so znani kot vročekrvni, Angleži in Nemci kot hladnokrvni… . Vse to je pogojeno povsem biološko, z geni, a tudi s klimo (podnebjem), naravnim in socialnim okoljem.

Prirojeno: glede čutenja (reakcij) so znani štirje tipi ljudi. Sangvinik reagira čustveno in plitvo, hitro, kolerik čustveno hitro in globoko, melanholik globoko, a počasi, flegmatik počasi in plitvo. Kar se tiče naših reakcij in odločitev: lahko ravnamo narobe, če namesto razuma uporabljamo čustva, in obratno. Jasno je, da so tudi človeške dejavnosti različne, nekatere zahtevajo bolj rabo razuma, druge tudi čustva. Empirična znanost je npr. zelo racionalno področje, a žal se celo tukaj vpletajo čustva, čutenja, strasti – tudi zato, ker se vanjo vtikajo razne ideologije. Ideologija: s tem smo pri politiki, in ker je človek v 80 procentih bitje čustev, nagonov in strasti, le v 20 procentih razuma (pameti), je jasno, da se to pozna na vsakem političnem dogajanju, zato so čustva v politiki zelo pomembna, lahko odločilna. Ločnica (razcep, razkol) med našo levico in desnico je npr. ustvarjena in se ohranja predvsem na čustveni bazi, levičarji in desničarji so to, kar so, predvsem zaradi svojega čutenja, zato jih nobeni razumski argumenti ne morejo prepričati, omajati, ker je to, kar čutijo, mnogo celovitejše in v njih globlje zasidrano kot neka krhka, begotna, fragmentarno spoznavajoča nestalna človeška misel. In tudi v našem parlamentu je mnogo razprtij, nasprotovanj, sovraštva, odvečnih besed in nerazumevanja predvsem zato: ker se v vse skupaj preveč vpletajo čustva, tudi strasti, in je premalo hladnega, analitičnega razuma in trezne pameti. Vendar, pri politiki gre tudi za vodenje (ljudi, strank, naroda, države), in politiki morajo še kako upoštevati čustva ljudi, ki jih vodijo. Čustva pa so seveda zelo različna, opisujemo jih z besedami kot ljubezen, sovraštvo, jeza, žalost, veselje…, in znotraj slehernega čustva je tudi cela paleta nians, variant… .In čustva so lahko nekaj pozitivnega, lahko tudi negativnega, jeza, sovraštvo, zavist so v krščanstvu celo greh.

Nasploh pa je človeško bitje večplastno: človek je telo in zato tudi bitje čustev in nagonov, strasti, a je tudi duh in zato tudi religiozno bitje. In je tudi misleče bitje (homo sapiens), kar ga dviga nad živalski svet. Vendar, človeška misel, ki je proizvod sive možganske skorje (se pravi telesa), je tudi proizvod duše, duha (srce, globine duše: to generira našo misel, možgani so le področje njene artikulacije!). A možgani delujejo v tesni povezanosti s telesnimi čutili, v globoki odvisnosti od njih. Zato je tisto, kar imenujemo »misel«, po mojem nujno rezultat tako duše (zato tudi stanja duše in nezavednih vsebin v njej) kot tudi telesnih čutil in zato tudi čustev, čutenja, strasti. Misel in beseda človeka, njuna vsebina, sta artikulacija vsebin v srcu (duhu) in delovanja, potreb…, telesa. Nasploh je znano tudi, da eros in logos ne gresta skupaj, se bojujeta med seboj, strasti zameglijo razum, podobno kot pri razumarskem človeku rada otopijo čustva.

Tukaj sem skušal nekoliko osvetliti problematiko čustev v človeku, v naslednjem članku nameravam izpostaviti še človeka kot duha.

Franc Bešter, Zg. Besnica

Referendum o oblasti

0
foto: Matic Štojs Lomovšek

Piše: Ingo Falk Pasch Wallersberg

Za nami je referendum o noveli zakon o vodah, katerega so se množično udeležili nasprotniki zakonskih sprememb in dopolnitev – in USPELI! Zakon je padel !

Kakšna euforija pri političnih nasprotnikih sedanje Vlade ! Prinašalka te izjemne, odlične vesti v večernih, predvsem pa v zadnjih nočnih poročilih „Odmevi“ na dan izvedenega referenduma, TV Slovenija v podobi svojega poročevalca g. Igorja E. Berganta sploh ni mogla prikriti svojega velikega zadoščenja. Vidno zadoščenje pa je bilo na TV ekranih mogoče spremljati še posebej pri vodilnih politikih sedanje opozicije, zlasti tov. Tanji Fajon in seveda večno užaljenemu komiku, samo-odstopljenemu predhodnemu predsedniku vlade (ki bi očitno sedaj naknadno s partnerji, ki jih je izigral, ponovno sestavljal vlado). Res je treba pritrditi – v visoki slovenski politiki imamo pravo komedijo zmešnjav, ki meji že na resnično pokvarjenost. Zvesto ji asistirajo večinski, rdeče zlepljeni mediji – na čelu seveda z vsemogočno priviligirano državno TV hišo, trenutno neposredno usmerjeno proti Vladi te iste države. Seveda je ta TV takoj spremenila referendum o vodah  v referendum  o Vladi. Voditelj oddaje g. Igor E. Bergant je na TVS svoja novinarska sogovornika dr. Nežmaha in dr. Žerdina v naknadni oddaji o izidu tega referenduma izzivalno spraševal o tem, ali mora Vlada zaradi tega neuspeha na referendumu pasti – želenega odgovora od njiju (ki sta izkušena novinarja) ni dobil. Barka TV Slovenije, ki bi rada pristala v varen pristan rdečega obdobja, vsaj za zdaj ostaja v nemirnih vodah demokracije.

Referendum o vodah ni bil referendum o Vladi.

A ko smo že pri tej temi, je treba opozoriti vsaj še na dvoje:

Minister Andrej Vizjak je utemeljeno opozoril, da se naravo-varstveniki žal niso oglasili, ko je (celo ob zelo spornih upravnih dovoljenjih) potekala gradnja kanala fekalij skozi največji vodonosnik. Vprašanje, ki ni dobilo odgovora, za vse, ki sta jim tako narava kot zdravje ljudi pomembna, še vedno boleče odmeva.

Vendar je treba tudi ministra vprašati, zakaj se ob številnih pripombah strokovnih inštitucij in naravovarstvenikov pred sprejetjem tega zakona, pa tudi še po njegovem sprejemu v Državnem zboru ni bil pripravljen z njimi resnično poglobljeno pogovoriti ? Zakaj odklanja tudi sedaj – ko je izid tega zakonskega projekta znan – to sodelovanje – tako z naravo varstveniki kot še posebej s kritično stroko ?

Slovenija smo majhna država.

Sam ljudi, ki jim je narava resnična skrb, spoštujem. Da je v Sloveniji voda ustavno zavarovana dobrina, podpiram. Celo več – celotna narava, v kateri smo, t.j. tudi zemlja in zrak ter vse naravno stvarstvo, je neločljivo povezana z nami – je naše resnično življenje in smrt.  Ne pozabimo tega !

odziv – nerazumno delovanje Tanje Fajon…

0
Tanja Fajon (foto: STA)

Piše: Franc Trunk

Spoštovani!

Odzivam se na nerazumno delovanje fajonke v evropskem parlamentu…

Fajonka ali greš lahko še nižje!?

Kot veteran vojne za Slovenijo kategorično prerekam zlonamerno delovanje voditeljice častilcev med/povojnih partizanskih klavcev evropske poslanke tov. Tanje Fajon, vse v škodo vseh v demokratični RS!

Fajonkino javno vulgarno globoko klanjanje, vse do kolen kot, da bi jezikom lahko obrisala in požrla prah s čevljev obeleženja med/povojnega partizanskega klavca Borisa Kidriča, je v današnji demokratični RS, ob dokazanem genocidnemu zločinstvu njej ljubih med/povojnih partizanskih klavcev, vse prej kot razumno dejanje…

Fajonkina udeležba in izkazana javna podpora jugonostalgičnim kolesarskim izrodkom in njihovim udbaškim derivatom, kjer so skupaj ob proslavi 30-letnice samostojne RS med himno RS in ob minuti molka za padlimi v osamosvojitveni vojni – žvižgali in krulili kot lačne prasice, je vse prej kot razumno dejanje…

Fajonkina so/udeležba in izkazana javna podpora politkolesarski levičarski drhali v več kot enoletnem rušenju vladnih ukrepov za zajezitev COVID-19,  je vse prej kot razumno dejanje…

Fajonkino javno podpiranje maloumnega več kot enoletnega pozivanja k nenošenju zaščitnih mask v eri COVID-19, je vse prej kot razumno dejanje…

Fajonkino javno delovanje je vidno ceneno, kar dobro pristoji njej lastni ‘zaskrbljenosti’ za demokratično RS, vse v situaciji, ko sama izhaja iz enoumne diktatorske zločinske zveze komunistov med/povojnih partizanskih klavcev, kjer nas taista Fajonka v njej lastni maloumnosti želi v prihodnosti vrniti v preteklost enoumnega post/komunističnega zločinstva, kar je vse prej kot razumno dejanje…

Fajonkino javno zanikanje, da so njej ljubi med/povojni partizanski klavci dobesedno kradli cele nepremičnine za potrebe komunističnih aparatčikov, pri čemer so premožne/narodno zavedne lastnike kar poklali, je vse prej kot razumno dejanje…

Fajonkino vulgarno izvajanje za govornico Evropskega parlamenta, kjer je ob predstavitvi predsedovanja RS Evropi – kot navadna koza z jezikom ‘kozlala’ po samostojni demokratični RS, je več kot vse prej kot razumno dejanje, je veleizdaja! interesov RS, kjer v njej lastni kognitivni prikrajšanosti intelektualne podhranjenosti ni sposobna stopiti koraka nazaj (op.a. kot tega ni sposoben njen kolega evropski komisar Janez Lenarčič v njemu lastnemu škodovanju vseh v RS), da bi se uspela zavedati, kakšno škodo pravzaprav povzroča vsem v RS – tudi njej ljubim po/medvojnim partizanskim klavcem in njej ljubim udbaškim izrodkom, ki so skupaj ob proslavi 30-letnice samostojne RS med himno RS in ob minuti molka za padlimi v osamosvojitveni vojni – žvižgali in krulili kot lačne prasice…

Ostaja odprto vprašanje, kdo bo naslednji, ki mu bo Fajonka ponudila jezik in grlo v škodo vseh/vsem v RS – za vse prej kot razumno dejanje, ki ga ni moč ozdraviti niti v javno razvpiti kliniki v Avstraliji!?

Različne levičarske grimase, kaj od zapisnega ni res?

Franc Trunk, Portorož, Veteran vojne za Slovenijo

Najbolj brano

Javni poziv KPK

O vodah

Čestitka

Ljubljana
light rain
19.8 ° C
20.8 °
17 °
84 %
0.5kmh
75 %
Tue
29 °
Wed
31 °
Thu
32 °
Fri
33 °
Sat
21 °