Facebook Twitter
    Zadnje dodano

    Prejeli smo

    Doma Prejeli smo

    (PISMO BRALKE) Zelo, zelo dolgočasna zgodovina, samo lagati nas uči

    0
    Fotografija je simbolična: Park vojaške zgodovine Pivka. (foto: Andrej Potokar)

    Piše: Frančiška Buttolo

    Zame, ker sem menda premalo optimistična, premalo realistična in premalo pametna za ta svet, za svet, v katerem živimo, da, zame je sedanje stanje – doma in v svetu – ena sama bridkost, ena sama brezizhodnost in žalost.

    Črne zastave vidim vsepovsod. Vsepovsod vidim bedo, surov egoizem, bolj ali manj nore lažnive politike in njihovo  – že kar nespodobno – sprenevedanje, kako dobro želijo vsem, ki jih podpirajo, celo tistim, ki jih ne marajo. Nikjer nikakršne resne zaskrbljenosti, kot da ta ni potrebna, kot da je edina dejanska pot k rešitvi zaupanje v demokratičnost domače in tuje politike, z izjemo zelo redkih, ki si zaslužijo kritiko in nasprotovanje vsega sveta, seveda demokratičnega oziroma z nenapadalno politiko.

    Pa je svet, skupaj z nami, tu v Sloveniji, res večinoma tako miroljuben? Mar se ni vse, kar se je pokazalo v Ukrajini, že dolgo pripravljalo v vsej svetovni politiki in politiki številnih posameznih držav ali družb?

    Marsikdo je  razočaran,  ker je videl velike razsežnosti tragedij in brezpravja  v rokohitrskih osvoboditvah, dekolonizacijah  in  demokratizacijah v tretjem svetu, nato, po padcu Berlinskega zidu, pa še v bliskovitem “napredku”  v vzhodnem delu Evrope.  Da, marsikdo je razočaran, marsikdo, ki  že dolgo ve, kam je edino  lahko  vse  to, v skladu celo z najpreprostejšo logiko, pripeljalo.

    Najprej do anarhije, zmešnjave in kaosa na Zahodu, nato še na Vzhodu in v tretjem svetu. Kje bo najprej prišlo do spopada med velesilami, je bilo sicer dolgo nejasno, vendar pa se je vsa svetovna politika na ta – končni – spopad pripravljala že od konca druge svetovne vojne.

    Zdaj je tretja svetovna vojna dejstvo. Kljub temu, da v medijih še vsi veselo plešejo, ker je optimizem pol zdravja, skrivnost druge polovice pa se, vsaj v tem primeru, skriva v politični moči  velesil, torej v zmagi najmočnejše od njih in umetnosti, da se vse manjše države znajo postaviti na pravo stran zgodovine. Ali res? Tudi če bo povojno maščevanje zahtevalo več žrtev, kot pa jih bo v vojni sami? Kar pomeni, da se bodo že takoj po koncu sedanje vojne začele priprave na  – že spet – na novo?

    Kako strašno je  dolgočasna zgodovina!

    (PISMO BRALCA) Odnos aktualne slovenske vlade do upokojencev je že prerastel v nacionalno sramoto

    0
    Predsednik vlade, kateri naj bi bil zagovornik davoške strategije, nima interesa, da bi olajšal življenje upokojencev. Za njega smo upokojenci očitno breme, ki bi se ga bilo najbolje v čim krajšem času otresti, tudi tako, da ga ob naraščajoči draginji izstradajo do smrti. (foto: arhiv Demokracije)

    Piše: Globokar Sony

    Odnos aktualne slovenske vlade do upokojencev je že prerastel v nacionalno sramoto. Takoj, ko so novi ministri zasedli svoje položaje po ministrstvih, so sami sebi zvišali plače. Več kot očitno je, da so njihove plače tolikšne, da z njimi ne morejo preživeti v dobi naraščajoče inflacije. Podobno tudi predsednik države v odhodu, in hvala Bogu, v kratkem si bo lahko našel službo, ki mu bo omogočila eksistenco. V naslednjih korakih je vlada prisluhnila zahtevam sindikatov in po vrsti zviševala plače uslužbencem v javnem sektorju. Tudi regres in to v občutnih zneskih. Nam, upokojencem, pa je milostno zvišala letni dodatek za 5 € (dve kavi v stari Ljubljani).

    Neodzivnost slovenske vlade za blažitev posledic inflacije za skoraj tretjino slovenskega prebivalstva, ki jo predstavljamo upokojenci, je naravnost sramotna. Arogantni odnos ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti g. Luke Mesca do slovenskih upokojencev pa je naravnost katastrofalen.

    Predsednik vlade, kateri naj bi bil zagovornik davoške strategije, nima interesa, da bi olajšal življenje upokojencev. Za njega smo upokojenci očitno breme, ki bi se ga bilo najbolje v čim krajšem času otresti, tudi tako, da ga ob naraščajoči draginji izstradajo do smrti.

    Kje so sedaj Socialni demokrati, ki so v svoj program do l. 2030 z zvenečim naslovom “Nov začetek” omenjali tudi izboljšanje socialnega položaja upokojencev? Volitve so za njimi, položaji so razdeljeni in zdaj: “Koga še brigajo upokojenci?”

    Če nisi naš, si pač pač J.J.-jev. To je retorika t.i. leve opcije. Gospod Šarec je v času debelih krav povsem pozabil na upokojence in zavozil vlado, mag. Bratuškova je bila razočarana nad volilnim rezultatom državnozborskih volitev in hkrati pozabila, da je za upokojence razen obljub storila bore malo. Brezplačne upokojenske vozovnice so sicer odlična zadeva, vendar s 700 € pokojnine nimaš pač kam potovati, se držiš doma. Gospod Bandelli mi napiše, da je SAB nameraval zvišati odmerni procent vsem upokojencem, upokojenim po ZPIZ-2 od l. 2013 dalje, kar bi bilo edino pravično. Le da tega v času volitev nihče ni vedel. Pa verjemi, kdor more. Gospe Bratuškovi sem takrat naslovil več pisem, a odgovora nisem dočakal. Ni utegnila, ker se je gibala v sferah visoke politike, menda tudi tajnica ne.

    Predsedniku vlade dr. Robertu Golobu in ministru za delo g. Luki Mescu javno zastavljam vprašanje, kdaj in če sploh načrtujejo izredno uskladitev pokojnin za upokojence? To še posebej zato, ker se je v blagajno ZPIZ v prvem poletju nateklo za okoli 9% več denarja kot v enakem obdobju lani.

    Odgovorno predlagam predsedniku vlade, da v čim krajšem času opravi tudi rekonstukcijo vlade in iz nje odslovi ministra g. Luko Mesca, ki se je izkazal za izjemno neučinkovitega in neoperativnega, kar se jasno odraža z mečkanjem v zvezi z izredno uskladitvijo pokojnin zaradi naraščajoče inflacije.

    Ali bomo ceno zopet plačali upokojenci? Ko se celotnemu javnemu sektorju občutno zvišujejo plače, regres, nadomestilo za prehrano, prevoz na delo … V času, ko sindikat zdravnikov izkorišča svojo priložnost, da z izsiljevanjem doseže izločitev  zdravnikov iz enotnega plačnega sistema za javni sektor. In s tem odpre pandorino skrinjo.

    Minister g. Luka Mesec skoraj pol leta ne najde časa, da bi na seji vlade podal predlog za izredno uskladitev pokojnin. Njegov strankarski kolega g. Miha Kordiš pa kot predsedniški kandidat izvaja promocijo stranke Levica. Upokojencem se torej obeta uravnilovka, ne glede na višino vplačanih prispevkov. Jih enači z univezalnim temeljnim dohodkom, s socialnimi transferji. Stari Rimljani bi zapisali “Panem et pacem.” (Kruha in iger)

    Društva upokojence modro molčijo, protestni shod pred Državnim zborom je misija nemogoče.

    Globokar Sony, Zagorje ob Savi

    (MAGIČNA GLEDALKA) Ko Mojca Šetinčeva misli, da je v areni

    0

    Piše: Magična gledalka

    Da, v areni, tisti rimski ali puljski ali kateri drugi, kjer so se v dokaj nekultiviranih časih borili na življenje in smrt. Agresivno, sovražno, ne upoštevajoč soigralcev in pravil igre. Da so se le med seboj napadali in pokončali, da je le zmagal najmočnejši, četudi brez kredibilnih argumentov. Šetinčeva argument ima – »naši« (beri: levičarji) morajo imeti javno RTV v popolni oblasti.

    Taka kot nekdaj v arenah je bila poslanka Gibanja Svoboda in nekdanja dolgoletna novinarka taiste ustanove Mojca Pašek Šetinc, ki je nedavno prestopila v politiko. Le da ni bila v rimski areni, ampak v vodeni pogovorni oddaji Arena v nedeljo zvečer na SLO 2. In to vsaj dva tisoč let kasneje, ko je večina civilizacij na Zemlji že dosegla visoko stopnjo kultiviranosti, tudi v vedenju na javni (!) televiziji. Ali pač?

    Mojci Šetinčevi v nedeljski Areni še najhujši zlobni jezikavki Tarbula in Afra iz Grumovega Dogodka v mestu Gogi ne bi bili kos, pa četudi bi njeno vedenje mimogrede pripisali kakšni nezavedni travmi. Kot je to storil Grum z njima, da bi pred bralci opravičil njuno silno klevetanje, neupravičeno presojanje in podtikanja.

    Travme gor ali dol, Šetinčeva se je vedla predvsem – žaljivo in ponižujoče! Seveda povsem zavedno, o tem, dragi gledalci, ni dvoma, saj ni »bjonda«, je predkana in sovražna. Tema zadnje Arene je bil nov zakon Golobove koalicije o RTV, češ da je treba RTV depolitizirati. Beri: vodijo naj jo le »naši«. Hm, sekala je vse povprek, a sogovornici Jerajevi kot ena od snovalcev zakona ni odgovorila, kdo in na osnovi česa je izbral eminentne civilnike, ki bodo namesto (spolitiziranih) delegirancev državnega zbora odločali o prav vsem na RTVS?! In s podtikanji neresnic je žalila nekdanjega sodelavca Toma Zalaznika, sicer objektivnega sogovornika oddaje. Svojih krempljev pa ni zasadila v sogovornika z ministrstva za kulturo, najožjega sodelavca Aste Vrečko.

    In kakopak, Šetinčeva je s srdom rušila oddajo, saj jo je vodil Igor Pirkovič. Zanjo (ker ni »naš«) sovražni element na RTV, kakor tudi Možina, Urbanija, Gregorčič, Grah itd. In se ob tem še sprenevedala, češ, ali ni Arena pogovorna oddaja?! Je, a je vodena. Je po 25 letih novinarskega dela na RTV, kakor se je sama pohvalila, pozabila novinarska pravila njenih oddaj? Smo jo zato RTV-plačniki četrt stoletja »hranili«, da se ni naučila ničesar? In prestopila v (pač Golobovo) politiko, s čimer jasno kaže, zakaj se v Areni bori, kot bi bila v areni, ne v TV-studiu 21. stoletja.

    (PISMO BRALCA) Pojmovanje civilizacije

    0
    foto: Pixabay

    Piše: Franc Bešter

    Kaj se dogaja s civilizacijo Zahoda? Mnogi govorijo o njenem zatonu, redkejši, da je le v trenutni krizi, še manj je takih, ki verjamejo v njen večni obstoj in neomejen napredek. Vendar, do zdaj je še vsaka civilizacija propadla, s tem seveda ni nujno, da so propadli vsi njeni dosežki – mnoge so s pridom uporabile naslednje kulture.

    Razvoj in propad civilizacije je neko dogajanje v zgodovini, vsako dogajanje pa je nekaj silno kompleksnega, tako, da tu lahko podamo le neko interpretacijo, nek fragment, ki je povrh še močno osebno obarvan. Tudi ideološko: politična levica gleda na zgodovino drugače kot desnica. Kako gledamo na vzpon (propad) civilizacije, je močno odvisno tudi od našega pojmovanja civilizacije, in tu so razlike med levico in desnico velike! V naši dobi, ko je močno prevladal materialistični duh časa, značilen za levico (levi liberalizem), torej za ateiste, je močno prisoten tudi nek pogled, po katerem je civilizacija predvsem stanje čim višje gmotne blaginje, telesnih udobnosti, možnosti zabav, uživanja…, in tako se pojmuje tudi njen »napredek«. Za desnico, ki prisega tudi na krščansko tradicijo Evrope, pa je bistvo civilizacije nekaj drugega: je nek red, urejenost, ljubezen med ljudmi, etika, dosežki v kulturi, duhovni napredek… . Vse te stvari so tudi predpogoj za uspešno zadovoljevanje telesnih potreb. Da, na teh dveh točkah, v pojmovanju civilizacije in pojmovanju svobode, prihaja med drugim do velikih razlik med politično levico in desnico. Za levico je »svoboda« predvsem v ekonomski svobodi (čim več imaš npr. denarja, bolj si svoboden: več denarja odpira več vrat!), medtem ko je za pravo (pristno) desnico resnična svoboda tista, ki jo je oznanil Jezus: gre za notranjo svobodo, za osvobajanje človekove duše v Bogu. A za tiste, ki pripadajo (temu) svetu, za materialiste, je vse to nesmisel.

    Se pravi, kako bomo videli današnje stanje in dogajanje v tej civilizaciji (Zahoda), je močno odvisno od tega, s katerega vidika gledamo nanj, in predvsem: ali pogledamo nanj skozi levičarsko ali desničarsko ideološko prizmo. Z materialističnega zornega kote je situacija kar ugodna in daleč od propada: tej civilizaciji je predvsem po zaslugi znanstveno-tehničnega razvoja (v katerem je bila Evropa prva in dolgo vodilna), uspelo ustvariti veliko blaginjo svojim pripadnikom, res pa je, da se zadnja leta iz znanih razlogov tu marsikaj podira in nazaduje. Evropa ni več »center sveta«, pojavljajo se drugi centri, Kitajska ima ambicijo, da postane ta center. A kljub vsemu: za »tretji svet« je Evropa še vedno »raj«, v katerega si želijo priti milijoni, stotine milijonov.

    Kakorkoli že, ta civilizacija (Zahod) se že kakšnih 200 let razvija enostransko, predvsem v smeri (tehno)znanosti in tehnike, in za večino je to nekaj samoumevnega. Ta napredek bi zahteval tudi dvig etične zavesti, a se je žal dogajalo ravno nasprotno: znanost in tehnika sta nas zapeljali v racionalizem in materializem, kar oboje vodi v ateizem, ta pa je vodil v rastočo duhovno in moralno krizo. Posledica je neko tragično dogajanje v tej civilizaciji, polno kriz in katastrof, ki ga lahko spremljamo nekako od začetka prejšnjega stoletja: prva svetovna vojna, komunistična revolucija v Rusiji, velika gospodarska kriza, druga svetovna vojna in širjenje komunizma po svetu. To dogajanje je odločilno pripomoglo, da je tudi pri nas komunizem zavladal za več desetletij, ta dediščina nas še vedno tlači. In nas bo še dolgo.

    In zadnja leta se razne krize kar vrstijo: finančna, migrantska, koronakriza, zdaj še ukrajinska. Vojna.

    Posledica masovnega ateizma je kaos v družbi, ravno kaos pa je, kot kaže zgodovina, močan sprožilec za vojno, ki pomeni rušenje in uničevanje civilizacijskih dosežkov. Zato sem prepričan, da trajna civilizacija lahko gradi samo na duhovnem temelju. Še bolj natančno: začne se lahko le na področju notranjosti ljudi, njihovih duš, v srcu človeka. Duh je namreč tisti, ki generira človeške misli, ne možgani, človek z izgrajeno dušo bo sposoben misliti konstruktivno in tako tudi delovati, z drugimi so-delovati, pri ruševinah v duši pa se bodo nujno pojavile tudi razpoke in ruševine v medčloveških odnosih, nazadnje se bodo v ruševine spremenili tudi naši dosežki. In »progresivna ideologija«, kakršna se danes širi po Zahodu, povzroča ravno to: duše ljudi spreminja v ruševine.

    Če torej pogledamo na današnjo civilizacijo z vidika reda, urejenosti, duhovnega napredka človeka, lahko ugotovimo veliko nazadovanje, propad, pravo katastrofo. V njej je zavladalo stanje divjine in opustošenja.

    (PISMO BRALKE) Ne jokaj, Spomenka!*

    0
    Ljubljana, Slovenska matica. Posvet Joze Pucnik - v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu, ki ga je pripravil Muzej slovenske osamosvojitve.

    Piše: Frančiška Franca Buttolo

    Ne jokaj, Spomenka, ne bodo žalostna! Ali si slepa? Saj je Slovenija vendarle – že spet – Kučanova in samo Kučanova! Niti duha niti sluha ni več o slovenski samostojnosti in demokraciji.  Sama partija, sami Kučanovi, sami “naši”,  vsepovsod. Pa amen.

    Zadnje izjave gospe dr. Hribar (na primer: “Če bi Jože vedel za Janševo čestitko neofašistki Meloni, bi se v ‘grobu obrnil’ “) so  me prav neprijetno presenetile. Bodo komunisti spet po cestah, mimogrede,  streljali domnevne “fašiste”? Tako, kot so jih streljali plačani morilci likvidatorske partijske tajne službe VOS, pod vodstvom Zdenke Kidrič? Zakaj vendar ta komunistična dama tako “usodno”  privlači gospo dr. Spomenko Hribar?

    Kar nerodno mi je, ker sem se vsa ta desetletja po osamosvojitvi Slovenije verjela, da Kučanov klan (kot je slovensko partijsko  globoko državo poimenoval pokojni Danilo Slivnik, avtor znamenitega Kučanovega klana) vendarle ni tako usoden za Slovence in Slovenijo. Pa je, žal. Uničil jo je. Za vedno. Amen!

    Kljub temu, da sem že od plebiscita za neodvisnost Slovenije leta 1990 vedela, kako nevarna je za slovensko samostojnost in demokracijo skupina ljudi okoli najpomembnejšega predsednika CK ZKS Milana Kučana, pa očitno nisem vedela, kako pomembna je bila skupina, ki jo je zbral okoli sebe dr. Jože Pučnik, nato pa jo je vodil – na željo in po Pučnikovi volji – Janez Janša. Da, dr. Pučnik je sam izbral za svojega naslednika prav Janšo, ni izbral Milana Kučana. Bogu hvala, neskončno velikokrat!

    Spoštovana gospa dr. Hribar, nikar ne bodite zaradi tega preveč žalostni. Saj še ni vse zamujeno! Če dobro pogledate okoli sebe, je Kučanov klan v uresničil vse svoje načrte, predvsem pa dvoje glavnih: uničil je slovenski narod in ga nadomestil s priseljenci, ki verjamejo samo Kučanovemu klanu, in uničil je slovensko samostojnost z nedavno razorožitvijo (še eno, verjetno zadnjo in poslednjo) slovenske vojske ter  z odprtjem  mej  za vse in vsakogar vsak dan  vseh 24 ur.

    Ne jokaj, gospa dr. Hribar, raje se veseli!  Saj je vse to je Kučanov klan dosegel na zelo sodoben, da ne rečem moderen način. Tako, da se je povezal z največjim zahodnim komunističnim klanom, ameriško Sorosevo globoko državo. Povezal se je s  komunističnim klanom, ki deluje  po nekoliko prenovljenem načelu  “Proletarci vsega sveta, združite se!”.  Zdaj se namreč glasilo “Odprta družba za vse, da bomo lahko pozaprli demokrate!” In po tem, Sorosevem načelu, tudi načelu sedanjega komunističnega vodstva Evropske unije, je Kučanov klan na zadnjih volitvah premočno zmagal.

    S Slovenijo je torej – skladno s tri desetletja trajajočimi željami in prizadevanji, pogosto  tudi s potoki solz v milih očeh gospe  dr. Hribar – vendarle konec. Komunisti so spet “na razpoloženju”.  Če bo šlo vse tako, kot do zdaj, bo tudi nova (še vedno pa Titova) Jugoslavija  “oživljena”, le da  pod nekoliko drugačnim imenom. Imenovala se bo Jugovzhodna regija EU”, ali nekaj podobnega.

    Zato, spoštovana gospa dr. Hribar, nikar ne jokajte!

    Obračunali boste lahko tudi z Janezom Janšo, za vas, gospa dr. Hribar,  v resnici predvsem nedopustno doslednega domoljuba in demokrata, čeprav javno govorite o njegovi avtoritarnosti, ker je pač takšna komunistična taktika, vedno utemeljena v laži in slepilih. Da bi vam izboljšala telesno in duševno zdravje, vam bo globoka Kučanova država, skupaj s svojo novo vlado, ki jo je postavila, dovolila, da lahko  z Janšo neusmiljeno “obračunate”,   tako nečloveško krivično in krvavo, da vam bo zavidala sama Zdenka Kidrič, mojstrica vseh mojstric, kar zadeva komunistično mesarsko obrt.  Skratka, ne jokajte, saj boste Janšo lahko lastnoročno likvidirali. Kučanov klan pa vam bo ploskal – na odprti sceni.

    Ampak, navsezadnje, saj je Jansa že vajen trpeti,  siromak,  tudi brez vaših intelektualno skoraj nedosegljivo balkansko prefinjenih spletk. Trpeti je vajen zlasti zato,  ker preprosto ljubi svoj slovenski narod.  Vem, da tovrstnega trpljenja vi ne morete razumeti, pravzaprav, ga ne morete doživeti, ker nikoli niste ljubili slovenskega naroda. Ampak, saj ga ni nihče iz Kučanovega klana. Saj v tem je ves problem. Vi ste komunisti, internacionalisti, zdaj pač Sorosevi komunistični globalisti, še veliko veliko bolj proti vsem narodom.

    *Ob prispevku dr. Spomenke Hribar na posvetu o Jožetu Pučniku in  o njegovi večji umeščenosti v slovensko kolektivno zavest v članku, ki sem ga prebrala na spletu: Kako je Spomenka Hribar Janezu Janši nalila čistega vina (Reporter, 4. Okt. 2022).

    (MAGIČNA GLEDALKA) O trdem srcu in mehkem trebuhu

    0
    foto: FB

    Piše: Magična gledalka, Demokracija

    Ste videli, koliko ljudi se je zbralo v podporo televiziji Nova24TV in Demokraciji? Lepo je vedeti, da jih ljudje iskreno podpirajo.

    Voditelj oddaje Kdo vam laže je bil prava medijska zvezda, njegov sovoditelj pa je kar žarel od vseh pohval in objemov. Prekrasen dogodek, ki se mora nedvomno kmalu ponoviti. Človek bi kar gledal veselje na obrazu ljudi, ko je realnost vse kaj drugega kot to, čeprav bi po Golobovo morali ljudje plesati. Ne vem, kako naj si ta ples razlaga starejša gospa, ki je pred kratkim poklicala v studio Nova24TV in voditelju Borisu skoraj v joku pripovedovala, kako težko preživi mesec s svojo skromno pokojnino. Od šeststo evrov ji ostane polovica za hrano, drugo polovico pa porabi za položnice. Pripovedovala je, kako si za kosilo privošči le juho iz kocke argo, vanjo pa zakuha malo ribane kaše. Žal je takih zgodb veliko in v tej draginji jih bo vedno več. In ne samo zgodb upokojencev, tudi delavcev, ki ne preživijo več meseca s svojo plačo. Postajamo dežela revežev. Ko so eni revni v denarnici, pa je vse več tudi takih, ki so revni v srcu. Ali kot je bila v nedeljski pridigi izrečena misel Georgesa Bernanosa, da ima današnji človek trdo srce in mehak trebuh. To je tisti francoski pisatelj in vojak v prvi svetovni vojni, in kot sem potem brala, katoličan z monarhističnimi nagnjenji, ki je napisal roman Pod Satanovim soncem. Pekel današnjega človeka je osamljenost, brezbrižnost do drugih in tujost, največkrat v domači hiši. Šlo je za razmišljanje ob priliki o revnem Lazarju in bogatem požeruhu. Slednji v priliki nima niti imena, da bi ga Bog lahko poklical k sebi. Res povedno, mar ne?

    Sem se pa zadnjič peljala na banko. Med vožnjo sem poslušala, kako so na nekem komercialnem radiu pohiteli s propagando za novega predsedniškega kandidata levičarjev. V njihov studio se je ob jutranji kavi prišla zabavat šefica servisa, ki meri javno mnenje. Po naključju je bil to prvi dan uradne volilne kampanje. V jutranjem šovu so se navzoči tikali med sabo in hahljali, kot da so ravno prišli z nočne zabave. Voditelj je gospo v letih pohvalil, kako dobro meri rezultate volitev, in predlagal, naj volitve kar ukinejo in tako prihranijo osem milijonov evrov, saj so tako dobri, da vedno pravilno napovejo, kdo bo zmagal. Tokrat je gospa z očali prerokovala: »Ptiči se zbirajo. Ne glede na to, da je Kosova odšla, prileti nov ptič. In zanimivo je, da je brglez edina ptica, ki pleza v vse smeri in ne samo leti.« In še to, predsednik mora biti tudi lep.

    (PISMO BRALCA) Dr. Robert Rožič: Od tega tedna dalje projekt drugega tira namesto strokovnjakov nadzira aktualna politika in domnevno izvajalci sami

    0
    foto: STA

    Piše: Dr. Robert Rožič univ. dipl. pravnik

    Izjava za javnost dosedanjega predsednika nadzornega sveta (NS) družbe 2TDK ob politični zamenjavi članov nadzornega sveta družbe 2TDK.

    Zgodila se je pričakovana politična  zamenjava članov NS državnega podjetja 2TDK, ki nadzoruje največji infrastrukturni projekt v Sloveniji, to je izgradnjo drugega železniškega tira Divača – Koper.

    Osebno, kot dosedanji predsednik NS 2TDK, sem takšno politično zamenjavo pričakoval, saj sem bil v preteklem tednu deležen raznih “nasvetov”, “pritiskov” in sugestij. Sugestije so bile v smeri, da naj zaradi podražitve materiala uvrstim potrjevanje oz. protokol o večmilijonskih podražitvah projekta 2TDK na dnevni red seje NS. Ker te podražitve niso bile strokovno utemeljene in bi izgradnjo drugega tira neupravičeno podražile za več milijonov evrov, tega nisem uvrstil na dnevni red seje NS.

    Dosedanji nadzorni svet 2TDK je vseskozi ravnal strokovno in v skladu z vsemi poslovnimi in moralnimi načeli. Za ta NS so bile strokovnost, odgovornost in delo v dobro družbe vedno na prvem mestu. Anekse, ki so bili strokovno upravičeni, smo potrdili, neupravičenih aneksov nismo in tudi ne bi potrdili. Ponosen sem, da smo vedno sprejemali odločitve na strokovni podlagi in po tehtnem ter strokovnem razmisleku, vedno v dobro družbe 2TDK.

    Nismo popustili nikakršnim pritiskom, ne od zunaj in ne v sami organizaciji, na kar sem prav tako zelo ponosen.

    Člani NS zagotovo ne bi podprli zahtev za večmilijonske podražitve brez predhodnih strokovnih analiz in primerjav ter upoštevanja indeksov, ki se uporabljajo za podražitve v tujini, podobno kot se npr. podražitve materiala ob vodenju primerljivih največjih državnih investicijskih projektov obravnavajo v bližnjih državah Avstriji, Nemčiji in Italiji. Sam ne bi nikoli podprl večmilijonskih podražitev projekta na podlagi pavšalnih izračunov, zato sem že na investicijski komisiji 2TDK poudaril, da v kolikor bomo kdaj na NS obravnavali podražitve materiala in projekta, nas bo moral izvajalec za vsak kilogram materiala prepričati, da je podražitev utemeljena in upravičena ter v skladu z določili OZ.

    Tega gradiva o večmilijonskih podražitvah projekta drugi tir nisem uvrstil na dnevni red seje NS še iz enega razloga, ki ga navajam v nadaljevanju. Izvajalci podjetju 2TDK zaradi zamud pri izvedbi dolgujejo že več kot 10 milijonov evrov (pogodbene kazni). Določila zakona določajo, da se izvajalec ne more sklicevati na zvišanje cen materiala, v kolikor se cene materiala podražijo po tem, ko je prišel v zamudo.

    Ker podražitev, aneksov in raznih protokolov o večmilijonskih podražitvah projekta 2TDK kot predsednik NS nisem želel uvrstiti na dnevni red zadnje seje NS in se z njimi tudi nisem strinjal, nas je aktualna politika zamenjala.

    Od tega tedna dalje projekt drugega tira namesto strokovnjakov nadzira aktualna politika in domnevno izvajalci sami. Vse to bo v prihodnje najverjetneje pomenilo, da se bo ta projekt iz sedanje cca. milijarde evrov vredne investicije, podražil za več sto milijonov evrov in to v škodo davkoplačevalskega denarja.

    Srečno Slovenija!

    Dosedanji predsednik NS 2TDK d.o.o. Robert Rožič univ. dipl. pravnik

    twitter: robert_rozic

    (PISMO BRALCA) Trdnjava

    0
    (foto: STA/ Nebojša Tejić)

    Piše: Mirko Macher

    RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA ni le medijska trdnjava, od nekdaj ohranja ideološki primat. Kot so komunisti ukradli slovenski družbeno politični sistem (DEMOKRACIJO) in ustvarili kopico kvazi dednih političnih strank ter odtujili tehnologijo – znanje, nepremičnine in premičnine, tako se obnaša tokrat v veliki RTV SLO, ki izrinja vse, kar ni za njihovim ideološkim obzidjem.

    Ker je med ertevejevci mnogo več pametnih kot ideološko zasvinjanih, ki jih je j…. malo, se je temu Štefančič- Žižkovemu ideološkemu pozivanju dolžno odzvati z razdelitvijo RTV SLOVENIJA  na: slovenski cnn (levi) in fox (desni medij, če hočete razdeljen ideološki prostor.

    Naj bo referendum za RTV SLO, referendum za razdelitev Slovencev na južnjaške srbofile in rusofile in kranjske domoljube in verne katolike in zmerne ateiste.

    Ko bo slovenski narod dozorel in ko bo DEMOKRACIJA vladala po kranjskih deželah, potem bodo tudi potomci enih in drugih spoznali, da je sobivanje nazorsko različnih možno le v miru in slogi.

    ZA naše OTROKE gre, drage Kranjice in Kranjci, ZA dediščino naših babic in dedov.

    Mag. Mirko Macher, Most na Soči

    (PISMO BRALCA) Boljševiki in žensko vprašanje

    0
    (foto: Pixabay)

    Piše: Jože Likar

    Ker je v prvi državi komunizma Sovjetski zvezi zavladal totalni teror, se temu niso mogle izogniti niti ženske. V borbi Leninovih boljševikov proti razrednim sovražnikom so bila »dovoljena vsa sredstva, ki jih demokracija ne pozna, diskreditacija in likvidacija, tudi fizična!« Zveni zelo znano.

    Poleg pobijanja deset tisočev, kraja vsega za življenje potrebnega, požigov, pregonov v gulage in suženjstvo, je bila pomembna komponenta borbe proti »nazadnjaštvu«, tudi množično posiljevanje žensk. To svojo »revolucionarno pridobitev« so ruski vojaki prenašali tudi v države, kamor so prišli kot »osvoboditelji«. Milovan Djilas v svojih spominih navaja kako je na jugoslovanske pritožbe odreagiral Stalin, ki so ga takrat še po božje častili: » Naši heroji, ki so preživeli toliko krvavih bitk in prelili morje krvi, bi se ne smeli pozabavati s kako punčaro?«

    O vprašanju žensk v Jugoslaviji je v svojih spominih pisala komunistka Angela Vode, ki se je s Partijo razšla ob podpisu pakta Hitler – Stalin leta 1939. Ona, ki je Kidriču in njegovim somišljenikom tolmačila, kaj naj bi komunizem bil, je sama končala v komunističnem zaporu. Na Nagodetovem procesu je bila obsojena na dvajset let zapora. V nečloveških razmerah je odsedela šest let. Med svojimi ječarji večkrat omenja ime – Mišo Praprotnik, zloglasni zasliševalec UDBE. Če je bil v diktatorski kraljevini Jugoslaviji primer ženske zapornice silno redek, je v Titovi »ljudski republiki« obsegal približno tretjino vseh zapornikov. Kakšen je bil odnos Tita do žensk dovolj pove knjiga Raduloviča: Tito in njegove žene. V knjigi je navedenih šestnajst žena, ljubic, priležnic in dopušča možnost, da to še ni vse. Napisal je tudi pesem na znani napev: » Druže Tito, ej, druže Tito, nešto bi te pito? Dal se smije, ej, dalj se smije ljubit cure dvije? Može sedam, ej, može sedam, samo ak si vredan!«

    »Ponosni nasledniki komunistične partije« so manj izbirčni in »naprednejši«. Če si je Tito izbiral samo med ženskimi lepoticami, si, »najnovejši razred« svoje biološke potrebe  zadovoljuje tudi z bulmastifi. Nekajkrat so bili v medijih omenjeni vasovalci v konjskih hlevih. Tožilka, ki je želela razčistiti primer bulmastifov, je doživela pogrom od svojih poklicnih kolegov. To dovolj pove o strokovnosti in predvsem o moralnem stanju v »neodvisnem« tožilstvu in sodstvu. Zato nas ne sme presenečati dogajanje v nočnem lokalu »Foto Pub«. Lahko domnevamo, da so to naravni dediči udbomafijske zalege, ki je z Golobovo jato ugrabila Slovenijo. Zbiranje dokazov še traja in bo trajalo, dokler to dogajanje ne bo utonilo v pozabo!

    Zelo narobe pa je to, da si taki spolni obsedenci, dovolijo spisati še družinski zakon! Nekaj, kar je veljalo od začetka sveta, zakon med možem in ženo, se izničuje. Otroci so samo še trgovsko blago, ki si ga lahko privoščijo vsi spolni iztirjenci.

    Navedel bom še primer naše mame. Imela nas je deset otrok. V mladih letih je kot mnoga primorska dekleta služila pri bogati družini v Trstu. Z gospodinjo sta šli na tržnico, mama je nosila cekarje in košare, ker se gospe to ni spodobilo. Gospa se je ustavila pri Ciganki, okrog katere se je stiskalo nekaj lačnih otrok. Bogata gospa je ogovorila revno mater: » Bi mi prodala enega od svojih otrok?« Ciganka, jezna in ponosna jo je ostro zavrnila: » Ne, gospa, taka roba se ne kupi in ne proda!«

    Kar je vedela uboga ciganska reva, pa ni jasno našim »naprednim« strokovnjakom s področja demografije. Za začetek svojega dela je zdajšnja vlada ukinila demografski sklad, ker to ni njena prioriteta. Obenem pa vsi opozarjajo, da nam na vseh področjih manjka ljudi. Morda je to zato, ker se sedemstotisoč slovenskih otrok ni smelo roditi. Škodljive posledice predlaganega zakona lahko preprečimo z odločnim NE na referendumu.

    Jože Likar, Na Otlici, 21. 9. 2022

    (VABILO) Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo: Pravice otrok, rojenih in nerojenih, so v imenu naprednosti in prebujenosti ne samo grobo kršene, temveč poteptane v blato!

    0
    foto: Matic Štojs Lomovšek

    Piše: CI Prebudimo Slovenijo

    V Državnem zboru Republike Slovenije se bodo poslanci v kratkem odločali o spremembah Družinskega zakonika, v katerem naj bi ukinili zakonsko zvezo žene in moža in jo nadomestili s poljubno zvezo dveh oseb, ki jo glede na spol predstavlja koncept LGBTQIA+. S tem bi parom, ki pripadajo skupini LGBTQIA in so biološko neplodni, z zakonom omogočili tudi posvojitev otrok. Poleg tega namerava sedanja parlamentarna večina sprejeti pravno podlago za uvedbo LGBTQIA+ vzgoje v vrtce in šole.

    V civilni iniciativi Prebudimo Slovenijo menimo, da bi Državni zbor s tako odločitvijo prestopil meje civilizacije, ki jo je človek mukoma gradil že več tisoč let. Pri tem ne gre za bolj ali manj obrobne spremembe, temveč za poseg v jedro, v samo dušo človeške biti. Iz nerazumne zamere do sveta človek današnjega dne brezobzirno napada bitje, ki se ne more braniti, ki ne more zbežati in je prijokalo v ta svet po podaritvi moža in žene.

    Ob vsej vehemenci zagovarjanja človekovih pravic, zgoščenih v formuli LGBTQIA+, so tako pravice otrok, rojenih in nerojenih, v imenu naprednosti in prebujenosti ne samo grobo kršene, temveč poteptane v blato. Na mesto spodbujanja in negovanja zglednega zakonskega stanu se otrokom jemlje pravica do življenja v družini. S pravico istospolnih parov do posvojitve otrok pa jim jemljemo pravico do očeta in matere.

    Zavedamo se, kako naporna je pot slehernega mladostnika do oblikovanja lastne identitete. Na tej poti potrebuje zrelo družinsko okolje, modre učitelje in v primeru odklonov prvovrstne strokovnjake. Že v preteklosti izglasovan referendum o družinskem zakoniku je pokazal, da večina odgovornih državljanov Slovenije meni, da s to pobudo ne gre hiteti, še več, treba jo je zavrniti. Njena uveljavitev bo povzročila nepopravljivo škodo.

    V CI Prebudimo Slovenijo pozivamo vse deležnike, da se odrečejo tej tvegani in nevarni odločitvi. Tudi mi vabimo vse ljudi, ki jim je mar zdravje družine in naroda, da se pridružijo shodu za družino pred parlamentom 27. septembra 2022 ob 17. uri ter Pohodu za življenje 1. oktobra ob 9.30 z začetkom na Prešernovem trgu.

    Za CI Prebudimo Slovenijo

    Vlasta Doležal Rus, predsednica

    123...87Stran 1 od 87
    © Ljudski glas 2021