Prejeli smo

Doma Prejeli smo

(PISMO BRALCA) Boljševiki in žensko vprašanje

0
(foto: Pixabay)

Piše: Jože Likar

Ker je v prvi državi komunizma Sovjetski zvezi zavladal totalni teror, se temu niso mogle izogniti niti ženske. V borbi Leninovih boljševikov proti razrednim sovražnikom so bila »dovoljena vsa sredstva, ki jih demokracija ne pozna, diskreditacija in likvidacija, tudi fizična!« Zveni zelo znano.

Poleg pobijanja deset tisočev, kraja vsega za življenje potrebnega, požigov, pregonov v gulage in suženjstvo, je bila pomembna komponenta borbe proti »nazadnjaštvu«, tudi množično posiljevanje žensk. To svojo »revolucionarno pridobitev« so ruski vojaki prenašali tudi v države, kamor so prišli kot »osvoboditelji«. Milovan Djilas v svojih spominih navaja kako je na jugoslovanske pritožbe odreagiral Stalin, ki so ga takrat še po božje častili: » Naši heroji, ki so preživeli toliko krvavih bitk in prelili morje krvi, bi se ne smeli pozabavati s kako punčaro?«

O vprašanju žensk v Jugoslaviji je v svojih spominih pisala komunistka Angela Vode, ki se je s Partijo razšla ob podpisu pakta Hitler – Stalin leta 1939. Ona, ki je Kidriču in njegovim somišljenikom tolmačila, kaj naj bi komunizem bil, je sama končala v komunističnem zaporu. Na Nagodetovem procesu je bila obsojena na dvajset let zapora. V nečloveških razmerah je odsedela šest let. Med svojimi ječarji večkrat omenja ime – Mišo Praprotnik, zloglasni zasliševalec UDBE. Če je bil v diktatorski kraljevini Jugoslaviji primer ženske zapornice silno redek, je v Titovi »ljudski republiki« obsegal približno tretjino vseh zapornikov. Kakšen je bil odnos Tita do žensk dovolj pove knjiga Raduloviča: Tito in njegove žene. V knjigi je navedenih šestnajst žena, ljubic, priležnic in dopušča možnost, da to še ni vse. Napisal je tudi pesem na znani napev: » Druže Tito, ej, druže Tito, nešto bi te pito? Dal se smije, ej, dalj se smije ljubit cure dvije? Može sedam, ej, može sedam, samo ak si vredan!«

»Ponosni nasledniki komunistične partije« so manj izbirčni in »naprednejši«. Če si je Tito izbiral samo med ženskimi lepoticami, si, »najnovejši razred« svoje biološke potrebe  zadovoljuje tudi z bulmastifi. Nekajkrat so bili v medijih omenjeni vasovalci v konjskih hlevih. Tožilka, ki je želela razčistiti primer bulmastifov, je doživela pogrom od svojih poklicnih kolegov. To dovolj pove o strokovnosti in predvsem o moralnem stanju v »neodvisnem« tožilstvu in sodstvu. Zato nas ne sme presenečati dogajanje v nočnem lokalu »Foto Pub«. Lahko domnevamo, da so to naravni dediči udbomafijske zalege, ki je z Golobovo jato ugrabila Slovenijo. Zbiranje dokazov še traja in bo trajalo, dokler to dogajanje ne bo utonilo v pozabo!

Zelo narobe pa je to, da si taki spolni obsedenci, dovolijo spisati še družinski zakon! Nekaj, kar je veljalo od začetka sveta, zakon med možem in ženo, se izničuje. Otroci so samo še trgovsko blago, ki si ga lahko privoščijo vsi spolni iztirjenci.

Navedel bom še primer naše mame. Imela nas je deset otrok. V mladih letih je kot mnoga primorska dekleta služila pri bogati družini v Trstu. Z gospodinjo sta šli na tržnico, mama je nosila cekarje in košare, ker se gospe to ni spodobilo. Gospa se je ustavila pri Ciganki, okrog katere se je stiskalo nekaj lačnih otrok. Bogata gospa je ogovorila revno mater: » Bi mi prodala enega od svojih otrok?« Ciganka, jezna in ponosna jo je ostro zavrnila: » Ne, gospa, taka roba se ne kupi in ne proda!«

Kar je vedela uboga ciganska reva, pa ni jasno našim »naprednim« strokovnjakom s področja demografije. Za začetek svojega dela je zdajšnja vlada ukinila demografski sklad, ker to ni njena prioriteta. Obenem pa vsi opozarjajo, da nam na vseh področjih manjka ljudi. Morda je to zato, ker se sedemstotisoč slovenskih otrok ni smelo roditi. Škodljive posledice predlaganega zakona lahko preprečimo z odločnim NE na referendumu.

Jože Likar, Na Otlici, 21. 9. 2022

(VABILO) Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo: Pravice otrok, rojenih in nerojenih, so v imenu naprednosti in prebujenosti ne samo grobo kršene, temveč poteptane v blato!

0
foto: Matic Štojs Lomovšek

Piše: CI Prebudimo Slovenijo

V Državnem zboru Republike Slovenije se bodo poslanci v kratkem odločali o spremembah Družinskega zakonika, v katerem naj bi ukinili zakonsko zvezo žene in moža in jo nadomestili s poljubno zvezo dveh oseb, ki jo glede na spol predstavlja koncept LGBTQIA+. S tem bi parom, ki pripadajo skupini LGBTQIA in so biološko neplodni, z zakonom omogočili tudi posvojitev otrok. Poleg tega namerava sedanja parlamentarna večina sprejeti pravno podlago za uvedbo LGBTQIA+ vzgoje v vrtce in šole.

V civilni iniciativi Prebudimo Slovenijo menimo, da bi Državni zbor s tako odločitvijo prestopil meje civilizacije, ki jo je človek mukoma gradil že več tisoč let. Pri tem ne gre za bolj ali manj obrobne spremembe, temveč za poseg v jedro, v samo dušo človeške biti. Iz nerazumne zamere do sveta človek današnjega dne brezobzirno napada bitje, ki se ne more braniti, ki ne more zbežati in je prijokalo v ta svet po podaritvi moža in žene.

Ob vsej vehemenci zagovarjanja človekovih pravic, zgoščenih v formuli LGBTQIA+, so tako pravice otrok, rojenih in nerojenih, v imenu naprednosti in prebujenosti ne samo grobo kršene, temveč poteptane v blato. Na mesto spodbujanja in negovanja zglednega zakonskega stanu se otrokom jemlje pravica do življenja v družini. S pravico istospolnih parov do posvojitve otrok pa jim jemljemo pravico do očeta in matere.

Zavedamo se, kako naporna je pot slehernega mladostnika do oblikovanja lastne identitete. Na tej poti potrebuje zrelo družinsko okolje, modre učitelje in v primeru odklonov prvovrstne strokovnjake. Že v preteklosti izglasovan referendum o družinskem zakoniku je pokazal, da večina odgovornih državljanov Slovenije meni, da s to pobudo ne gre hiteti, še več, treba jo je zavrniti. Njena uveljavitev bo povzročila nepopravljivo škodo.

V CI Prebudimo Slovenijo pozivamo vse deležnike, da se odrečejo tej tvegani in nevarni odločitvi. Tudi mi vabimo vse ljudi, ki jim je mar zdravje družine in naroda, da se pridružijo shodu za družino pred parlamentom 27. septembra 2022 ob 17. uri ter Pohodu za življenje 1. oktobra ob 9.30 z začetkom na Prešernovem trgu.

Za CI Prebudimo Slovenijo

Vlasta Doležal Rus, predsednica

Vabilo na sobotni shod v središču Ljubljane v podporo Ukrajini. Rusijo je treba kaznovati za teroristične napade!

0
Napad na kritični infrastrukturo Ukrajine je terorizem Rusije! (STA/Hina)

Piše: C.R.

Prejeli smo vabilo Ukrajincev, ki prebivajo v Sloveniji, na shod v podporo Ukrajini. Vabilo objavljamo v celoti:

»24. septembra ob 17. uri se bodo Ukrajinci, ki prebivajo v Sloveniji, zbrali pri Moderni galeriji, da bi Slovence in Slovenke opozorili na nove teroristične napade na Ukrajino s strani Rusije.

Tokrat so napadli elektrarne, vendar so ti napadi drugačni od prejšnjih. Prej ruski teroristi govorili, da so udarili po porodnišnici, ker da so bili tam tanki in sistemi »grad«.

Zdaj Rusija sploh ne skriva dejstva, da namenoma tolče po elektrarnah, ne skriva niti svojega pravega cilja – škoditi (zamrzniti) Ukrajincem. Seveda so te teroristične akcije želeli »prihraniti« do jeseni, do mraza.

Namerni napadi na javno infrastrukturo je neposredna definicija terorizma.

Tudi napadi na Zaporoško NEK, so terorizem, saj jo uporabljajo kot jedrski vzvod za izsiljevanje.

V soboto želimo Slovencem sporočiti, da takšna “država” kot je Rusije nima mesta v OZN niti v civiliziranem svetu nasploh!«

 Ukrajinci v Sloveniji

O volitvah predsednika države v času levega fašističnega somraka Golobove vlade na sončni strani Alp

0
(Foto: STA/Bor Slana)

Piše: Frančiška Buttolo

Po ustavi pri nas vsaka štiri leta volimo predsednika države. Osebno se teh volitev ne udeležujem že vse od takrat, ko so komunisti najprej izigrali gospoda dr. Jožeta Pučnika, pozneje pa, morda niti ne samo komunisti, ustrelili gospoda Krambergerja. Po obeh od teh dveh tragedij pa je bil z velikim navdušenjem skoraj vseh Slovencev izvoljen sam vrag iz Murgel. Ko po ustavi ni mogel več kandidirati, je njegovo vlogo prevzel dr. Drnovšek, prvi multikulturni marksist, pa čeprav morda niti sam ni vedel, da je nekakšen pionir te zahodne, zdaj že povsem fašistične ideologije oziroma levega fašizma. Za njim je bil izvoljen gospod Pahor, malo še stari, malo že novi komunist, dovolj multikulturen, da ga imajo nekateri za strpnejšega od starih marksistov, kar pa je zmotno. Gospod Pahor  je tipični mediteransko politik, prijazen diplomat,oster vladar, predvsem pa prilagodljiv, zato pa toliko bolj  karierist.  

In kakšni so sedanji glavni kandidati? Bolj ali manj so si vsi podobni,  so približno enaki, sprejemljivi za vse in vsakogar. Tisti, ki pa niso takšni, nimajo veliko možnosti za izvolitev.

In kakšne so njihove glavne – moralne – značilnosti?

Prva je ta, da nikogar od njih ne moti kip Borisa Kidriča pred predsedniško palačo. Nikogar od njih ne moti ta spomenik človeku, ki je  po naročilu Kardelja in Tita ukazal največje število usmrtitev brez sodb povsem nedolžnih ljudi v vsej slovenski zgodovini. Nihče od vseh sedanjih  kandidatov za predsednika države ni spregovoril o nujnem pokopu vseh pobitih, ki so še vedno tam, kjer so jih na najbolj krute in najbolj ponižujoče načine na Kidričeve ukaze pobili komunistični revolucionarni krvniki. Vsi sedanji kandidati se očitno strinjajo, da zločini revolucionarjev niso zločini, se posebno kadar so jih revolucionarji prisiljeni storiti, če hočejo sami vladati. Nikogar od sedanjih kandidatov ne mori, da ker stoji pred predsedniško palačo kip Borisu Kidriču, človeku, ki je najbolj “zaslužen” za to,  da smo imeli v Sloveniji po drugi svetovni vojni zunajsodne poboje, stalinistična taborišča, totalitarno politiko in da je tudi se zdaj vsa ta politična zgodovina temeljnega pomena za delovanje sedanje slovenske politike, zlasti leve, se najbolj pod sedanjo levofašistično vlado.

Vem,  slovenski levi fašizem  se brani pred očitki o zločinskosti in totalitarnosti komunistične vladavine z dejstvom, da so bili domobranci na napačni strani zgodovine, da so sodelovali s Hitlerjem. Da, splet okoliščin, ne brez vpliva dejstva, da je bilo slovenske vernike, kmete in meščanstvo zelo strah hudo krvave komunistične revolucije v Sovjetski zvezi, da so se močno bali pobojev vseh, ki niso bili delavske ali proletarske rase.

Kajti dejstvo je, da je bil tedaj komunistični sistem vendarle eden najbolj rasističnih, tudi globalističnih v vsej zgodovini, saj je združeval “čisto”  delavsko (proletarsko)   raso vsega sveta ( Proletarci vseh dežel, združite se!) Tu nič ne pomaga izgovor, da pa so bili na pravi strani zgodovine. Bili so le deloma, kolikor je bilo koristno za izvedbo komunistične revolucije v Sloveniji. V veliko večji meri pa so bili sami prav takšni kot Hitler, ko so se s poboji domobrancev – predvsem vernikov, kmetov in meščanov – povzpeli na totalitarno oblast, torej vse prej kot demokratično. Glavni krivci za slovensko krvavo revolucijo med vojno in po njej, to je že dolgo jasno, pa so Tito, Kardelj in Kidrič.

Vsega tega sedanji kandidati očitno ne vedo, ne vedo da se komunisti po drugi svetovni vojni ne bi smeli prepustiti revolucionarnemu pobijanju pod pretvezo, da se maščujejo izdajalcem. Krivim za izdaje bi morali pošteno soditi. Zato poboje ni nikakršnega lahkotnega izgovora, so in bodo ostali politični komunistični zločini. Za vedno.

Ampak sedanji kandidati vsega tega ne vedo, zato jih ne moti kip Borisa Kidriča, “izvrševalca” ukazov  jugoslovanske in slovenske komunistične partije. Kje neki, sedanji kandidati so prijazni strički in tetke, ki se ne obremenjujejo z zgodovino. Vsekakor pa bodo poskrbeli, da se bodo novi komunisti  še dolgo lahko klanjali kipu Borisa Kidriča pred predsedniško palačo, in da bodo pod njim vedno sveži šopki rož. Saj je vendar velikan slovenske komunistične zgodovine.

Vabljeni na veliki shod proti skrajno levi Golobovi vladi

0

Piše: Aleš Primc

Vabljeni v torek, 27.9.2022 ob 17.00, na veliki shod proti skrajno levi Golobovi vladi ter za zaščito otrok in družin!

V torek, 27.9. 2022 ob 17.00, bo v Ljubljani pred Državnim zborom prvi veliki shod proti skrajno levi Golobovi vladi ter za zaščito otrok in družin.

Državni zbor bo v tednu med 27. 9. in 30. 9. odločal o spremembah Družinskega zakonika, s katerim bi uzakonili posvojitve otrok v LGBTQIA+ razmerja, ukinili zakonsko zvezo žene in moža ter posledično vzpostavili pravno podlago za pripravo šolskih programov, ki bi vključevali LGBT spolno vzgojo. To skrbi mnoge starše, saj po izkušnjah iz tujine ta vzgoja vključuje tudi učenje, kako spreminjati spol in spolno usmerjenost. Pripravljen je tudi že slovenski priročnik za tovrstno vzgojo z naslovom Ljubezen je ljubezen, ki je za mnoge starše popolnoma nesprejemljiv. Priročnik Ljubezen je ljubezen si poglejte tukaj: Amnesty international: Otroci, kaj če bi spremenili spol | 24KUL.si

Poleg tega je Golobova vlada v 100 dneh naredila ogromno škode: imamo vsesplošne podražitve in draginjo, spuščanje nezakonitih migrantov v državo, poskusi še večje leve radikalizacije RTV SLO, … Prosimo, da se shoda zanesljivo udeležite. Rezervirajte si datum in uro. Delo vlade vpliva na življenje po celi Sloveniji, zato je pomembno, da se shoda udeležimo vsi pošteni ljudje iz vse Slovenije. Povabite sorodnike in prijatelje. Povežite se med seboj, napolnite avte, kombije in avtobuse in v torek 27.9. ob 17.00 pridite v Ljubljano pred Državni zbor. Prosimo vas, da se na shod brezplačno prijavite, da bomo vedeli približno koliko nas bo in bomo temu lažje prilagodili organizacijo. Prijave na shod na: https://glaszaotrokeindruzine.si/peticija/
Udeležba na shodu proti Golobovi vladi ter za zaščito družin in otrok je naša pravica, dolžnost in čast!

Zakaj je pomembno, da se množično udeležimo shoda?

Narediti moramo vse, kar je v naši moči za dobro naših družin in naših otrok ter naše ljube Slovenije. Udeležba vsakega poštenega človeka na shodu proti Golobovi vladi ter za zaščito družin in otrok je naša pravica in dolžnost. V demokraciji je pomembno, da večkrat množično povemo svoje mnenje. To so bili do sedaj navajeni delati predvsem skrajni levičarji, sedaj je čas, da se javno množično oglasimo tudi mi.

Za pravično in do vseh prijazno Slovenijo moramo pošteni ljudje na množičnih shodih pokazati svoje jasno stališče. Bodimo glas resnične svobode. Glas pravičnosti in upanja! Pridite, lepo bo!

Brezplačne prijave na shod v torek 27.9., ob 17.00 na: https://glaszaotrokeindruzine.si/peticija/

Poglejte! Na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je Miha Kordiš iz stranke Levica izživljal nad zagovorniki pravic otrok in družin

Vabljenim gostom, predstavnikom stroke in civilne družbe je določil samo 5 min za predstavitev stališč. Ob tem je zagovornikom pravice otroka do mame in očeta (Aleš Primc, Metka Zevnik, Tomaž Merše, Urša Cankar Soares) vpadal v besedo in komentiral njihova stališča, medtem ko je levičarje pustil, da so nemoteno govorili. Oglejte si video video posnetke:

Nastop Aleša Primca, predsednika Gibanja za otroke in družine, in vpadanje v besedo Mihe Kordiša: RAZPRAVA PRIMC 5 nujna seja odbora za DELO 24.9.2022 – YouTube
Nastop Tomaža Meršeta, predsednika Društva Družinska pobuda, in vpadanje v besedo Mihe Kordiša: RAZPRAVA MERŠE 5 nujna seja odbora za DELO 14.9.2022 – YouTube
Nastop Metke Zevnik, predsednice Združenja starih staršev Slovenije, in vpadanje v besedo Mihe Kordiša: RAZPRAVA ZEVNIK 5 nujna seja odbora za DELO – YouTube
Nastop Urše Cankar Soares, voditeljice Pohoda za življenje in vpadanje v besedo Mihe Kordiša: RAZPRAVA CANKAR SOARES 5 nujna seja odbora za DELO – YouTube

Pomagajte organizirati shod 27.9. ob 17.00 pred Državnim zborom proti skrajno levi Golobovi vladi ter za zaščito otrok in družin
Prosimo vas, da na po svojih močeh pomagate dobro pripraviti shod.
Svojo finančno podporo nam lahko nakažete na:
Združenje Gibanje za otroke in družine TRR:SI56 6000 0000 0664 036 referenca/sklic: SI 99 namen: shod proti skrajno levi Golobovi vladi

Dr. Jože Dežman: Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?

0
Ljubljanski župan Zoran Janković (Foto: STA)

dr. Jože Dežman

Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?

Komisija Vlade RS skuša že več let doseči vsebinsko in delovno sodelovanje z MO Ljubljana. V MO Ljubljana dosledno spregledujejo določbo 4.člena Zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, kjer je med pristojnostmi Komisije navedeno: »odloča o vrsti pokopa posmrtnih ostankov žrtev novoodkritih grobišč«. Neprestano zavračanje sklepa Komisije, da tudi v Ljubljani dobimo prostor za pokop posmrtnih ostankov žrtev iz prikritih morišč in grobišč, se je Komisija v svojem zadnjem pozivu obrnila na Vlado RS in sicer zato, ker  je v 11.členu navedenega zakona določba: »Pokop zagotovi pristojno ministrstvo.«

Kako bi bilo, če bi …

Problem, ki ga ima Zoran Jankovič,  je sistemskega značaja.

Jankovič ima razmeroma enostaven idološki register, ki je titofilno totalitarno omejen v duhu titoističnega sistema ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil. Najbolj značilen pojav tega registra so Jankovičeve izjave, da je Ljubljana mesto heroj in da v Ljubljani ne bo domobranskih/izdajalskih spomenikov. Tako so govorili in vladali v titoizmu. In tako je govoril Danilo Türk, ko je govoril o  umorjenih v rovu sv. Barbare kot drugorazredni temi.

Naj   to  ideološko titoistično in titofilno armaturo lahko ponazorimo z  if history. Kako bi bilo, če bi …

Kaj bi bilo, če bi Adolf Hitler s Tretjim rahom zmagal v drugi svetovni vojni. Hitlerja bi zasuli s častmi, bil bi dosmrtni kancler, poveljnik partije, vojske, gestapa … Mnogokratno odlikovan, v čast njegovega rojstva bi prirejali mogočna praznovanja …. Po njegovi smrti pa njegov imperij ne bi zdržal. Sesul bi se pod svojimi nasprotji in pod pohodom demokracije, človekovih pravic, pravne države, kapitalizma …

Hitlerjevi ljudje bi se prelevili v demokrate, z vsemi sredstvi bi skušali obdržati čim več moči, kapitala. In skušali tudi  v novo družbo vnašati svojo vero. Pa vendar bi se znašli pod pritiskom procesov tranzicijske pravičnosti. Tako bi morali tudi pokopati žrtve, katerih umore so odobravali in ki so jim vzeli pravico do groba in spomina. Na primer, morali bi priznati holokavst in pokopati umorjene Jude.

Hitlerjansko razpoloženi ljudje bi storili vse, da bi jim ne bi bilo treba priznati nacionalsocialističnih zločinov in da jim ne bi bilo treba pokopati žrtev.   In v Nemčiji (pa še kje) poznajo tako zanikovalce holokavsta, kot zanikovalce zločinov vermahta …

Toda v Nemčiji dvomim, da bi kak župan Berlina zanikal holokavst in porajmos ali skušal preprečiti pokop posmrtnih ostankov umorjenih Judov in Romov / Sintov (če bi jih našli, seveda).

Jankovič  preprečuje izvajanje Zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev in preprečuje  pokop žrtev porajmosa – Romov, ki so jih v Ljubljanski pokrajini leta 1942 umorili partizani.

Posebno pozornost zasluži dejstvo, da je Jankovič v Ljubljano sprejel romsko družino z zanimivim slovesom, ne more pa sprejeti njihovih umorjenih bratov. Ali so umorjeni romski rojeni in nerojeni otroci, ženske in moški vsi po vrsti »izdajalci«?

Prav tako  je Jankovič po vstopu raziskovalcev in kriminalistov v rov sv. Barbare v Hudi jami  skušal odkritje zanikati tako, da je dal Mestnemu svetu ponovno poimenovati ulico po Josipu Brozu (in mimogrede, to je se je zgodilo ravno na obletnico Hitlerjevega rojstnega dne  20. aprila 2010). Jankoviča je ustavilo Ustavno sodišče, ki je taka poimenovanja in čaščenja totalitarnega diktatorja prepovedalo.

Seveda pa smo spremljali in spremljamo podobna dogajanja v nekdanji Sovjetski zvezi in Rusiji. Ali se Stalinov duh oživlja v Putinu? Ali ima Putinovo odlikovanje Jankoviču kak vpliv na Jankovičeve besede in Jankovičeva dejanja? Ali je kaka zveza med Jankovičevim kulturnim bojem proti spomenikom/grobovom »izdajalcev« in med počastitvijo  sovjetskih/ruskih žrtev, posebej tistih, ki so na bajonetih Rdeče armade prinesle zmago stalinizma  v Jugoslaviji/Sloveniji?

Če bi sledili županovi volji, da v Ljubljani ne bo spomenikov/grobov »izdajalcev«, bi lahko sklapeli: Če oznaka »izdajalec« velja za tiste, ki jih je kot take označilo partizansko gibanje in povojne titoistične oblasti, potem bi moral Jankovič biti dosleden in ustanoviti posebno pogrebno komisijo za take »izdajalce«. Potem bi morala ta komisija Jankoviču sporočiti, da je bil npr. na Žalah leta 2013 pokopan monsinjor Janez Zdešar, domobranec in s tem seveda »izdajalec«. In takih je še cela vrsta: nekdanji državni tožilec Anton Drobnič,  urednik Zaveze Justin Stanovnik, vodilni pri projektu farne spominske plošče Tine Velikonja, pa povratnik iz Argentine Ivan Korošec … Skratka, sami »izdajalci«, ki jih Jankovič dovoljuje in grobov in spomenike?

ZDA, Maribor in Ljubljana

Aprila 2014 je ambasada ZDA v Ljubljani postavila spominsko ploščo z napisom v angleščini in slovenščini:

»V spomin na vse žrtve totalitarnih režimov

Izkazujem čast in žalujemo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod fašizmom in nacizmom, izkazujemo čast in žalujemo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod komunizmom. Izkazujemo čast vsem Slovencem, ki so iskali mir in se niso mogli izogniti vojni. Izkazujemo čast in slavimo pogum vseh Slovencev, ki se trudijo za narodno spravo. Slavimo vse Slovence, ki se borijo za ohranitev slovenske neodvisnosti in njene identitete. Slavimo, pogum, sočutje in dostojanstvo slovenskega naroda.«

Joseph A. Mussomeli, tedaj ameriški veleposlanik,  je ob tem opozoril, da je v več kot treh letih v tej “neverjetno čudoviti državi” lahko ugotovil, da je pomanjkanje sprave največja ovira za slovensko enotnost. Vprašanje sprave tako zaznamuje vsak vidik slovenske politike in gospodarstva, Sloveniji pa večkrat onemogoča, da sprejme pomembne notranje in zunanjepolitične odločitve: “Preteklosti ne moremo ignorirati, vendar hkrati ne bi smeli v njej živeti. Edini način, da v resnici naredimo korak naprej, je, da se ozremo nazaj, preteklost sprejmemo in se z njo pomirimo,”

Predsednik Jankovičevih zvestih podpornikov, komunistične partizanske veteranske organizacije, Tit Turnšek, je v odziv na to ploščo kar zagrozil z zamrznitvijo članstva v Natu in izgonom Mussomelija.

Toda tudi ta plošča je eden od mnogih spomenikov »izdajalcem«, ki jih ima Ljubljana.  »Žrtve vseh totalitarnih režimov« so tudi žrtve, ki jim je posvečen spomenik žrtvam vseh vojn – torej tudi »izdajalcem«, ki jih pobije in umori titoizem. Spomenik je bil odkrit   leta 2017, odkritja se je udeležil tudi Jankovič. »Izdajalcem« so v Ljubljani posvečene farne spominske plošče, kenotaf žrtvam dachauskih procesov, svoja kipa imata Marko Natlačen in Lambert Ehrlich, grobovi »izdajalcev« so domobransko pokopališče na Orlovem vrhu, grobišče v Kucji dolini, vojaško pokopališče za zidom pokopališča v Šentvidu, številni »izdajalci« so pokopani v družinskih grobovih po ljubljanskih pokopališčih.

V nasprotju z Ljubljano, ki spominja tako na mračne čase, ko so preganjali vampirje, čarovnice in podobno, Ljubljano, ki je reaktor  kulturnega boja v duhu   titoističnega aparthajda, je Maribor moderno evropsko mesto, spravna prestolnica Slovenije,  kar se odnosa do pravice do groba in spomina. Maribor je spravni vzor Jankovičevi Ljubljani.

Maribor je prvi postavil spravni spomenik: »Na pobudo Mestne občine Maribor in hrvaškega konzulata je bil leta 1990, sočasno z otvoritvijo krematorija, na območju Parka spominov na pokopališču Dobrava postavljen spomenik Pobitim po 9.5.1945.« Torej je Maribor na mednarodni ravni uresničil idejo Spomenke Hribar o postavitvi obeliska tudi tabuiranim žrtvam titoizma. Ko so pri gradnji avtoceste v protitankovskem jarku, v katerem je bilo umorjenih več kot 15.000 vojnih ujetnikov in civilistov, izkopali posmrtne ostanke 1179 umorjenih, so jih potem lahko pokopali od spravni piramidi na pokopališču Dobrava.

In ko je leta 2016 končno prišlo do pogreba posmrtnih ostankov 1410 umorjenih v rovu sv. Barbare v Hudi jami, jih je bilo možno pokopati v parku spomina na pokopališču Dobrava.

Predvsem po zaslugi Lidije Pliberšek, direktorice pogrebnega podjetja Maribor, je bil na pokopališču Pobrežje postavljen »Spomenik miru, posvečen je vsem vojnim žrtvam druge svetovne vojene, ki so umrle na območju Maribora. Med drugo svetovno vojno je bilo na pokopališču Pobrežje pokopanih okoli 3000 vojakov in civilistov iz 27 držav.«

Zanemarjeni grobovi zmagovalcev

 Jankovičeva trditev, da v Ljubljani ne bo spomenikov/grobov izdajalcev dobi poseben pomen, če jo preverimo s tem, kakšna je skrb tabora, ki mu služi Jankovič, za grobove tistih, ki jim je titoizem priznal pravico do groba in spomina.

Realnost mnogih partizanskih grobišč in grobov je neurejenost, nevednost o tem, kdo je v njih pravzaprav pokopan. »Jankovičevim« ni zelo mar za partizanske kosti, so le domnevni temelj ideološkega čaščenja, mitomanije, potvorb, tudi laži.

Morda najbolj značilna ilustracija tega položaja je dejstvo, da je bila zadnja sekretarka Komunistične partije v Ljubljani prva žrtev povojnih umorov. Mekinovo so umorili njeni sotovariši, potem pa so njeno truplo priložili k žrtvam, ki so jih na Turjaku.

Leopoldina Mekina in turjaške žrtve, ki so jih umorili domobranci 4.maja 1945 na Turjaku. Spletni zapis danes pove: »Kljub kasnejšim ugotovitvam, da je šlo pri obtožbah o njeni izdaji za zavajanje in neresnice, Leopoldina Mekina ni bila nikoli rehabilitirana niti razglašena za narodno herojinjo.«

Ali je Leopoldina Mekina za »jankoviče« izdajalka ali žrtev, ki jo bodo rehabilitirali. Če bi ostala izdajalka, bi bilo dobro spominski kamen z njenim imenom, ki stoji na pokopališču borcev in talcev na Žalah, kot »izdajalskega« odstraniti?

Na številna javna opozorila o neurejenih evidencah in neurejenosti samih partizanskih grobišč in grobov se ne MOL ne Zveza združenj borcev ne odzivata.

Naj ponovim osnovno negotovost glede pokopanih na Sv. Urhu:

»Na tabli, posvečeni spominskemu območju Sv. Urh, piše, da je tam »kostnica s spomenikom žrtvam nasilja na Urhu in padlim partizanom v bojih za Urh in na Javorovici«.

V registru vojnih grobišč za Sv. Urha navajajo, da je »v grobnici je pokopanih 123 žrtev vojne. Med njimi so tudi posmrtni ostanki 36 borcev četrtega bataljona Cankarjeve brigade (ta število je verjetno previsoko – op.p.), ki so skušali 18.9.1943 zavzeti belogardistično postojanko.”

Na wikipediji pa zvemo, da na Sv. Urhu »v grobnici ležijo posmrtni ostanki 123 žrtev zločinov in 56 borcev Cankarjeve brigade, prenešenih po koncu vojne (verjetno z Javorovice – op. p).«

Če to vzamemo, tako kot piše, potem bi pričakovali, da bi bilo v kostnici na Sv. Urhu pokopanih ne 123, kot piše v prvem zapisu, ampak 179, kot piše v drugem zapisu.

Vendar zgodba o premetavanju kosti se še bolj zaplete, ko gremo k Sv. Urhu in prepišemo imena, ki so vrezana v kovinski obroč, ki obdaja spomenik.

Vpisanih je kar 260 imen. Če preverimo kraje pokopov žrtev po popisu žrtev vojne in revolucije Inštituta za novejšo zgodovino, potem naj bi jih bilo 88 pokopanih pri Sv. Urhu, 82 jih pokopanih drugod, za 73 ni podatkov, kje so pokopani, kar 17 pa jih v popisu ne najdemo. Kar dobro premetane kosti, mar ne?

Preverimo še, kako je s posmrtnimi ostanki partizanskih žrtev z Javorovice.

V registru vojnih grobišč za Javorovico piše, da tam stoji »kenotaf 124 borcev NOV”. Na spominski plošči na Javorovici pa piše, da je ‘CANKARJEVA BRIGADA V BORBI Z BELOGARDISTI 16. MARCA 1944 TUKAJ ŽRTVOVALA 146 BORCEV ČETRTEGA BATALJONA’.

Morda pa ni prav ne 124 ne 146. 23. decembra 1945 so svojci padlih zapisali, da je ‘pri porušeni cerkvi nad Javorovico skupni grob od 64 padlih borcev … Drugi skupni grob se nahaja v gozdu okoli 500 metrov vzhodno od porušene cerkve v Javorovici, kjer je 22 padlih borcev zakopanih. Na jugovzhodnem izhodu iz Javorovice  je zakopam samo jeden padli partizan. V enem smrekovem gozdu kmalu nad samostanom Pleterje ob poti na Javorovico so zakopani štirje partizani. Drugi posamezni grobovi so bolj oddaljeni od Javorovice, okoli 18 jih je preje padlo, vsega skupaj je 118 padlih v Javorovici.’

Kje pa so dejansko pokopani na Javorovici pobiti partizani? Na spletu zvemo, da so ‘v ruševinah kapelice umrle začasno pokopali, kasneje so posmrtne ostanke prevzeli njihovi svojci, 56 padlih in pobitih pa je bilo leta 1949 preneseno v skupno grobnico na sv. Urh pri Ljubljani.’

Aleš Nose je sestavil seznam partizanskih izgub na Javorovici, ki ima okoli 110 imen, še okoli 10 žrtev pa naj bi bilo neznanih. Od znanih jih je v popisu inštituta za kar 53 ni vpisano, kje so pokopani, 31 jih je pokopanih na Sv. Urhu, kar 12 žrtev pa naj bi bilo še pokopanih na Javorovici. Ostali so pokopani po drugih krajih.«

Nič manjše niso zadrege s tem, kdo je v Spominskem parku in grobišču borcev in talcev, padlih v NOB, pokopan na Žalah. Milan Brezovar je leta 1988 objavil, da je v uradnih popisih na Žalah 350 poimensko navedenih borcev in 64 z oznako neznani talec. Skupaj 414. Brezovar je preveril vse grobove in imena ter naštel 432 grobov z imenom in 67 z oznako neznani talec. Skupaj 499. Torej kar 85 grobov več, kot je navedeno v uradnih seznamih (82 grobov z imeni in 3 več z napisom neznani talec). Na nagrobnikih so narobe zapisali 47 priimkov in imen, letnic rojstva in smrti, kraja smrti. Uradni seznam žrtev na tem grobišču ni popravljen. Vse napake so še vedno v registru vojnih grobišč. Tako kot marsikje drugje. Ob tem grobišču so na Žalah še grobovi vojakov Jugoslovanske armade. Od konca vojne do leta 1952 jih je bilo na Žalah pokopanih več kot 350. Njihovi grobovi razpadajo.«

Zato sklicevanje ne na »mesto heroj« ne preklinjanje »izdajalcev« ne more odrešiti Jankoviča, njegovih botrov in podrejenih uradnikov odgovornosti za te tragične posledice komunističnega ateističnega pokopa.

Družinski grobovi

Raka rana slovenskega mesta mrtvih druge svetovne vojne so družinski grobovi. Edini poskus popisa vseh grobišč in grobov zmagovite strani je bil leta 1978, pa ga večina tedanjih občin  ni opravila. Predvsem niso popisali družinskih grobov. Zato so  v Zakonu o vojnih grobiščih iz leta 2003 družinske grobove črtali iz državnih evidenc. Tako se je država odrekla verjetno okoli 20 tisoč vojnim grobovom. To lahko obravnavamo kot primer mnemocida, izbrisa spomina.

Tudi  v Ljubljani.

Samo na Žalah je stotine družinskih grobov, kenotafov vojnih žrtev. Tudi pomembnih, tako na partizanski (Kante, Perc …) kot protipartizanski (Praprotnik, Ehrlich …) strani, pa tudi drugih žrtev. Mnogi grobovi so zapuščeni ali že imajo nove najemnike. Tako so na mestu, kjer je bila pokopana znana družina Grasseli, tudi Andrej, ki je bil ustreljen kot talec, zdaj Mačkovi. Ali ni ironično, da v iskalniku grobov na Žalah zvemo, da je bila tam, kjer je sedaj grob talca Viktorja Grašiča, pokopana družina Čuk, ki jo umorijo partizani: oče, mama in dveletna hčerka?

Take bodo ugotovitve tudi marsikje drugod po Sloveniji. Čas je za dialog in strokovno utemeljene odločitve, kako naprej!

Škofovi zavodi in Macesnova gorica

 Leta 2015 so v Zavodu sv. Stanislava blagoslovili spominsko obeležje Mir s teboj, posvečeno vsem, ki so trpeli v zavodu v tragičnih dogodkih prejšnjega stoletja. Med prvo svetovno vojno je bil zavod namreč spremenjen v vojaško bolnišnico, med drugo v nacistično taborišče za izgon Slovencev, takoj po vojni pa v taborišče OZNE za uničevanje nasprotnikov nove oblasti. S tem smo tudi sklenili leto spomina, ki je pod geslom Sofoklesove Antigone »Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu«.

Nečak vojnega ujetnika Jožeta Vrečka, ki je pokopan na vojaškem pokopališču za zidom pokopališča v Šentvidu, je prosil, da bi v primeru izkopa posmrtnih  ostankov in identifikaciji strica pokopal v družinski grob na Žalah. Ali bi Jankovič v tem primeru dovolil, da »izdajalec« dobi grob? Ali bi dovolil pokopali Ljubljančana v Ljubljani?

Umorjeni v breznu pod Macesnovo gorico so bili pripeljani iz koncentracijskega taborišča v škofovih zavodih v Šentvidu. Med njimi so bili tudi številni Ljubljančani. Po podatkih popisa smrtnih žrtev druge svetovne vojne in revolucionarnega terorja po njej je bilo v Kočevskem Rogu umorjenih vsaj 1.500 oseb. Med njimi je bilo vsaj okoli sto takih, ki bi bili danes občani MO Ljubljana. Ker je trenutno   izkopanih žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico   že več kot tri tisoč, možno pa je, da jih bo vsaj še nekaj sto več, je verjetno med njimi tudi precej več Ljubljančanov kot je trenutno znano.

Zato je morišče in grobišče pod Macesnovo gorico še kako ljubljansko.  In prav v tej luči je razumeti sklep Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, da je izbrala Ljubljano kot mesto groba teh žrtev.

Zato upam, da bomo tudi predvolilni čas izkoristili za vsebinsko razpravo o teh odprtih vprašanjih.

Moj Bog, ne vidim te več, Slovenija, somrak je padel na sončno stran Alp

0
Julijske Alpe. (foto: Michael Gäbler/Wikipedia)

Piše: Frančiška Buttolo

Danes je zame mračen dan, čeprav je že zgodaj posijalo sonce. Res somrak še ni zakril   prelepih Kamniških planinah, ki jih vsako jutro pozdravim z domačega balkona, še prej kot postavim posodo za kavo na plinski štedilnik, a prišel je od nekje drugje.

Privalil se je iz etra, razširil se je iz vladnih  elektronskih medijev, ki  zadnje mesece vsako jutro veselo naznanjajo, koliko korakov bliže je Slovenija novemu svetovnemu fašističnemu redu, odkar imamo, vsaj kar zadeva politično prakso zadnje  vlade  – prvič po Titu in njegovi Jugoslaviji  –  spet Socialistično  republiko Slovenijo.  Samo še ustavno jo je treba potrditi, za kar pa seveda čimprej potrebujemo novo ustavo. Takšno, ki bo skladna z novim svetovnim fašističnim redom.

Za uresničitev imenovanega reda torej sedanja oblast na Slovenskem potrebuje samo še  nekaj  zapornih  nalogov in zdravstvenih napotnic za v norišnice ter spremembo ustave. Z zapornimi nalogi ji gre kot po maslu: izgon iz politične javnosti (z zapornimi grožnjami) že čaka nekaj osamosvojiteljev (na prvem mestu gospoda Janeza Janšo), tudi nekaj novinarjev (najprej tiste na RTV Slovenija, pa  gospoda Jožeta Biščaka  in vse na Nova24tv ), nekaj najvišjih, mednarodno priznanih strokovnih in moralnih avtoritet v  Cerkvi (Vatikan bo presrečen, ko bodo morali utihniti!), pa še nekaj strokovnjakov s področja ekonomije (vsaj pet jih prav kmalu ne bo več predavalo naši nepokvarjeni fašistični študentski mladini, ki se na vseh paradah ponosa in v “multikulti pubih”  neustrašno bori za fašistično prihodnost Evrope in “vsega folka” v njej (brez držav, brez narodov, zlasti pa brez Arisotelov in njemu podobnih  “frikov”, s katerimi mladino morijo trapasti  ” kao klasiki”. Vse ti nujni umiki  “starcev” iz javnega življenja, zlasti iz politike, so za sedanjo vlado mala malica. Se premalo bo zaporov in norišnic.

Huje je s spremembo ustave, ker ima sedanja vlada v parlamentu premalo svojih glasov. Zato  se je s prošnjo za pomoč obrnila na bolj tradicionalno stranko, ki  – vsaj uradno  – zagovarja manj fašistične vrednote kot  stranke na oblasti, ki so čiste fašistične rase, po ideologiji iz  čisto prve vrste novega svetovnega “reda”.  In prav tu se je pokazal najgloblji izvir, skoraj brez dna, somraka fašizma nad sedanjo Slovenijo. Oživelo je tako imenovano kocbekovstvo. Da, tja, kamor niti fašistični  vrag Kučan ne more, pošlje Golob, vodja sedanjega slovenskega fašizma izdajalske kocbekovce. O tem ni več nikakršnega dvoma. Samo podpisati je se potrebno to, najnovejšo Dolomitsko izjavo.

Mrak, ki se je danes valil iz vladnih fašističnih medijev,  je torej naznanjal resno namero sedanje vlade, da s podporo zelo sposobne in politično spretne tradicionalne  stranke, čim prej za vedno izbriše z zemljevida sveta Slovence, kmalu nato pa tudi Slovenijo, ker v veliki evropski  državi oziroma Veliki Nemčiji (že spet!?) ne bo nacionalnih držav, saj bi  nacionalizmi prevec ogrožali človekove pravice in svobodo v EU oziroma v Veliki Nemčiji.

Dobro jutro, somrak novega fašizma! Dobro jutro, somrak fašistične EU!

“Legibitrizem” kot zahodni komunizem

0
Fotografija je simbolična. (foto: arhiv Demokracije)

Piše: Frančiška (Franca)  Buttolo

Moj povsem osebni pogled na novi rasizem, hujši od vseh dosedanjih, ali o dejstvu, da so današnje parade ponosa nevarnejše od  rasistično-nacističnih pohodov Hitlerjevih podpornikov pred drugo svetovno vojno.

Sem pravkar, sredi razmišljanja o prelomnici v zgodovini sodobne kulture, ki jo je zaznamovala smrt velikega simbola zahodne civilizacije, zlasti evropske,  a tudi svetovne,  smrt njenega veličanstva – britanske kraljice Elizabete II, poskusila najti zadovoljiv odgovor na vprašanje, kateri ljudje predstavljajo zdaj središče ali jedro in vrh zahodne kulture.

Odgovor je bil zelo preprost, tako enostaven, da sama sebi nisem mogla verjeti. To so ljudje, ki so zamenjali stare vzore zahodne kulture in civilizacije, so predvsem tisti, ki so srce in duša parad ponosa po skoraj vsem svetu. Seveda v največji meri komunisti.

Tako, kot so nekdanji Hitlerjevi zakoni začeli prevladovati, z nasiljem, čeprav v navidezno neoporečni pravni obliki, torej z zakoni, se zdaj uveljavlja nacizmu samo navidezno nasprotujoči marksizem.(Gl.pombo 1) Rasistična pa sta oba, prvi je dosledno pobijal pripadnike nearijskih ras, drugi pa pripadnike vseh razredov, ki niso bili proletarske ali delavske “rase”. Skratka, če so nacistični rasisti pobijali predvsem zase (predvsem za Nemce), so komunisti pobijali za ves svetovni proletariat.

Pomembno pa je, zlasti za razumevanje prekinitve pakta Hitler-Stalin in za zaostritev  druge svetovne vojne v letu 1941, da je Hitler, takoj ko je dojel, da si bo Stalin že po tej logiki kmalu zaželel tudi nemški proletariat, napadel Sovjetsko zvezo. Ker pa je svet komunizem razumel kot ideologijo z visokimi ideali, za  svobodo in blagostanje vseh proletarcev sveta, je postal Stalin spoštovani zaveznik vseh (rdeča zvezda še zdaj ni simbol milijonov in milijonov žrtev komunizma, ker je bil namen komunistov dober, namen pa posvečuje sredstva, tudi milijone pobojev), ki so se borili in zmagali – Bogu hvala –  v boju proti nacističnemu rasizmu in Hitlerjevi okupaciji številnih držav. Vendar pa je Stalin dosegel prav to, kar je zaslutil Hitler, ko ga je napadel. Dobil je pol Nemčije, njene državljane pa je spremenil v proletarce  Sovjetske zveze.

In pravilno je razumel gospod Milan Kučan padec Berlinskega zidu, ko je rekel, da je ob padcu val komunizma pljusknil na Zahod. Navsezadnje so sedanji nemški komunisti, izobraženi – bolj ali manj – po Stalinovih učbenikih,  gonilna sila Evropske unije. Pred dnevom smo lahko slišali neko “Veročko”, kako je zahtevala takojšen izgon z RTV Slovenija vseh, ki niso demokratičnega komunističnega prepričanja. Pa to še ni vse.

Pravkar je bil sprejet  zakon o obveznem odvzemanju mladoletnih otrok starim staršem in drugim sorodnikom neprave rase, takšne, ki ne ustreza “legibitristični” ideologiji.  Namreč, kot so klasični marksisti imenovali svojo utopično idealno družbo komunizem, tako sedanji  moderni ali sodobni komunisti  vidijo svojo bodočo utopično družbo  kot kulturni marksizem, v resnici  “legibitrizem”. Kulturni marksizem je izraz, ki se je v resnici ponudil kar sam od sebe, saj rasistični teoretični zagovorniki izginotja vseh ljudi, ki ne bodo “legibitrizirani” ( socializirani), ne pomeni nič drugega kot uveljavitev marksističnega SMISLA revolucije, zmage proletariata in “likvidacijo” vseh drugih razredov in plasti. Smisel proletarske revolucije je torej totalitaren, smisel spolne revolucije ali “legibitriziranje” vsega sveta pa prav tako. Legibitristi vsega sveta naj se združijo in izvedejo marksistično kulturno revolucijo. Verjetno imajo v mislih tretjo svetovno vojno.

V zadnjih dneh vidimo, da je v spopadu pravzaprav dvoje stalinizmov – Putinov in stalinizem EU. Rusi, najgloblje razmišljajoči na vsem Zahodu, bi se že davno uprli Putinu, ko ne bi bilo zahodnega stalinizma, dekadentnega, vendar stalinizma, z močno oporo v kulturnem marksizmu, tudi lgibitrizmu.  Ni več spora med kapitalizmom in socializmom, gre samo za različne kapitalizme, celo na Kitajskem, ki se spreminjajo v različne totalitarizme, ki teoretično vsi uporabljajo rasistične prvine Hitlerjevega in Stalinovega sistema, totalitarizma na osnovi rasizma – rasnega pri Hitlerju in socialnega (družbenega, s pojmom proletariata kot čiste socialne rase) pri Stalinu.

Sedanje teorije spolnih razlik ali “legibitrizma”  v resnici dobesedno posnemajo stalinistične metode revolucionarnega boja in komunističnega vladanja (po izvedbi revolucije). Čeprav na prvi pogled tovrstno komunistično početje ne more roditi večjih rezultatov, popolne ukinitve demokracije, je stvar drugačna. Ta totalitarizem oziroma “legibitrizem” je že na oblasti, v ZDA, v EU in se marsikje. Otroke proizvajajo kar na veliko, kajti “legibitristični” razred je vse močnejši, “legibitriranje” otrok se začne že v vrtcih, v osnovnih šolah, jutri pa bo morda obvezno  tudi pri verouku. “Legibitrizem” bliskovito zamenjuje komunistični delavski razred. Vse to pa na osnovi znamenitega marksističnega “odkritja” oziroma zakona o razrednih nasprotjih (razrednem boju).

Opomba 1

Po mnenju številnih pravnih strokovnjakov zagotovil legitimnost Carl Schmitt (1888-1985), nemški politični teoretik in pravnik, o katerem pišejo  tudi tole: Nekateri filozofi menijo, da je bil najvplivnejši nemški politični mislec 20. stoletja, medtem ko mu drugi pripisujejo, da je izdelal teoretsko podlago nacionalsocialističnega režima in slednjemu zagotovil legitimnost. Tako najdemo ocene, ki Schmitta proglašajo za »kronskega jurista tretjega rajha«, kot tudi mnenja, ki ne dajejo poudarka politični morali. Iz njegovih del so črpali številni filozofi, tudi Walter BenjaminLeo Strauss in Slavoj Žižek. (Wikipedija, 10. 6. 2021, ob 9.19). (Prim. F. Buttolo, Studio City, po domače Na juriš, portal Demokracija).

Industrializacija kmetijstva

0
foto: Pixabay

Piše: Franc Bešter

Industrijska revolucija, ki se je začela na Zahodu in se potem razširila na ves svet, je izvršila velikansko preobrazbo na vseh področjih človekovega življenja, najbolj seveda v ekonomiji, saj je človek večino tehnike iznašel predvsem v ta namen: v namen učinkovitejše proizvodnje stvari, ki jih potrebuje za življenje. Tu se ne nameravam spuščati v razpravo o tem, kaj res (in najbolj) človek potrebuje, gotovo pa je, da vsak človek potrebuje dnevni obrok hrane, s proizvodnjo le-te pa se ukvarja kmetijska dejavnost, ki je zelo stara dejavnost človeka, starejša sta samo lov in nabiralništvo, začela pa se je pred 10 000 leti z udomačevanjem rastlin in živali.

To je v človeštvu povzročilo revolucijo, primerljivo s sedanjo, industrijsko: stalno naselitev in izumljanje, razvoj številnih novih orodij (in orožij), nekaj odločilnega je bil prehod s kamna na kovino. Kmetijstvo je specifično tudi zato, ker je pridelava hrane odločilno odvisna od vremena, to se je še posebej pokazalo npr. letos ob veliki suši in vročini.

Vendar, kakor je industrijska revolucija odločilno in globinsko preobrazila vsa področja človekovega življenja, tako se je to nujno moralo zgoditi tudi s kmetijstvom (o tem sem tu že napisal en članek). Začelo se je strojno obdelovanje zemlje in pridelava hrane s pomočjo dosežkov kemijske znanosti, industrije (umetna gnojila, fitofarmacevtska sredstva). Zelo povečana učinkovitost pridelave: veliko manj ljudi kot nekoč lahko pridela veliko več hrane. Posledica tega pa je, med drugim, da je ogromno majhnih in srednjih kmetij propadlo, ker niso bile več konkurenčne, kar je prispevalo k povečanju mestnega prebivalstva. Gre pa tudi za veliko odvisnost takšnega kmetijstva od energije (pogon strojev), še več energije pa gre potem za nadaljnjo predelavo (obdelavo) hrane, preden pride na police trgovin, in te (konkurenčne) pridelave ni brez umetnih gnojil ter pesticidov in herbicidov. Ranljivost takšne proizvodnje se je z vso ostrino pokazala zdaj, ob ukrajinski vojni, z drago energijo in dragimi gnojili, posledica je sedanja draginjska, prehranska kriza. Veliko negativnosti je tudi zaradi kemizacije kmetijstva, ona sicer omogoča uspešno pridelavo, lepe pridelke (za oko), vendar so le-ti mnogokrat »prazni«, brez pravega okusa in hranilne vrednosti, in bojim se, da lahko tudi škodljivi za zdravje. In ta sredstva zastrupljajo okolje, podtalnico. Gotovo so to vzroki, da Bruselj danes hoče prepovedati oz. omejiti uporabo fitofarmacevtskih sredstev, kar pa je lahko za kmetijstvo katastrofa: kdo bo namreč danes še ročno odstranjeval plevel, insekte itd.? Če bi se vrnili k temu, bi bili, zaradi »stroškov dela«, povsem »nekonkurenčni«.

Človeštvo se je z industrijsko proizvodnjo, ki je zajela tudi kmetijstvo, spustilo v nek življenjski proces, takšna pridelava hrane je omogočila, da danes na svetu živi toliko ljudi kot jih živi, in negativnosti, ki to spremljajo, ne moremo odpraviti, vsaj ne na hitro, če bi to naredili, bi na vsem svetu takoj zavladala huda lakota. Situacija je podobna kot glede podnebja: vemo, da moramo nekaj narediti, a če bi takoj in naenkrat prenehali z uporabo fosilnih goriv, bi bilo to za ves svet katastrofa, mnogo hujša od naravnih nesreč. Ob vsem skupaj se pokaže kontradiktornost te (industrijske) civilizacije.

Ostro proti ideologiji spola

0
LGBTQ (foto: UME)

Piše: Marjeta Lindič

To je naslov kratke novice, objavljene v Družini št. 37 z dne 18.9. 2022, ki nas seznani, da je bilo v Srbiji 11. septembra molitveno bdenje  za svetost zakona in družine pred hramom sv. Save v Beogradu in je patriarh Porfirij pred več deset tisoč vernikov ostro obsodil ideologijo spola, vnašanje uvajanja LGBT idej v šole in poskus organizacije parade ponosa v Beogradu.

Naše merilo in kriterij je Božja beseda, ki pravi, da je Bog ustvaril moškega in žensko, zaradi tega je za pravoslavne kristjane ideologija LGBTQ+ nesprejemljiva, je patriarh dejal v daljšem nagovoru. Tako v Srbiji, pri nas pa najvišja sodna instanca napove uničenje slovenskim družinam, da bi se izognili diskriminaciji z ozirom na nacionalnost, raso in spol ali karkoli že. Zanimivo pri tem je, da župan glavnega mesta podpira in financira tako parade ponosa kot LGBT. Hkrati pa vemo, da je g. župan Putinov odlikovanec, ki pa prezira istospolne, LGBT, novotarije v zvezi s spolom. Naš g. župan podpira vse tisto, kar Putin prezira, a je hkrati njegov odlikovanec. In sodnik g. dr. Šketa je celo podpisal sporazum z ruskim pravosodnim ministrom Krasnovom. Zdi se, da Ustavno sodišče zelo diskriminira Slovence z  enim samim slovenskim državljanstvom. Vsi tisti Srbi, ki imajo dvojno državljanstvo imajo tudi zakonodajno in volilno zaledje v Srbiji in zato zanje škodljivi zakoni zagotovo ne bodo veljali, prav tako ne za Bošnjake in Hrvate. Za nameček je bilo možno prebrati, da Putin opravičuje možen in eventuelen naskok na Evropo zaradi njene dekadentnosti in nemorale.

In tako bomo Slovenci z enim državljanstvom izginili z zemeljske oble, ob tem pa  si nekateri politiki celo dovolijo podlo zmerjati preostali oklešček Slovencev s fašisti, klerofašisti, katolibani, nacionalisti, šovinisti, izdajalci, domobranci, kar pač pade komu na pamet. Zaradi očitne diskriminacije in uporabe sovražnega govora bi bil že čas, da se vsaj  to prostaško zmerjanje enkrat neha.

Najbolj brano

Ljubljana
fog
10.2 ° C
14.3 °
8.8 °
92 %
0kmh
76 %
Fri
20 °
Sat
22 °
Sun
16 °
Mon
17 °
Tue
9 °