Prejeli smo

Doma Prejeli smo

Odprto vprašanje g. Juriju Grozniku, generalnemu državnemu odvetniku

0
Sodišče (foto: Pixabay)

Piše: Franc Trunk

Paradoks, ki ne vzdrži pojma pravne države, podrejeno, ko DO RS istočasno!? v istem primeru zastopa RS kot toženo in RS kot tožečo stranko…

Vse v situaciji, ko ste v ‘utrjevanju prava v RS’ v uradno zaščito fašistično udbaških kriminalno zločinskih retardov IRSOPa in z njimi zlizano/kompatibilno fašistično udbaško krivosodno drhaljo pridelali samo/priznanje (op.a. v imenu RS!!!), da ste sinu – kot edinemu v RS v času več kot 30-letnega obstoja RS – kršili človekove pravice kar po ŠTIRIH!!! členih Konvencije:

Upam, da ste seznanjeni s situacijo fašistično udbaško nezakonite!!! porušitve sinovega vseljenega doma, vse na UDBAŠKO FAŠISTIČNI način, kot tega ni videla ne SRS ne RS… in posledično poskus fašistično udbaškega utišanja to je FIZIČNO/FINANČNO/PSIHIČNEGA ZAVESTNEGA/NAČRTNEGA/NAKLEPNEGA ubitja družine Trunk, ki ga je želela fašistično udbaška oblast doseči s praktično enoletnim nezakonitim priporom in nezakonito večletno kaznijo zapora zame in sina Jureta, vse v načrtno/namenski/naklepni kretensko maloumni zlorabi 299/4. čl. KZ-1, ki jo je generiral uspešno! maloumno retardrani udbaško tožilski fašistični kognitivno prikrajšani intelektualno podhranjeni izrodek primož suknaič – ‘v imenu ljudstva’ pa uradno razglasila s tozadevnim tožilskim retardom z(a)lizana/kompatibilna krivosodna čarovnica alja kratovac ex Prokopović (op.a. če kdo, Prokopović zanesljivo ve, zakaj je za seboj za/pustil predmetni udbaški gnoj…)…

V situaciji, ko je državno odvetništvo tozadevno na sodišču ‘v utrjevanju prava v RS’ zastopalo osebna stališča kriminalnih zločincev IRSOPa, o čemer vse se je fašistično udbaško skorumpirana državna pravobranilka neva aleš verdir kar nekaj časa ni hotela uradno izreči, vse v maloumnem zanikanju pravnomočnih upravnopravnih aktov in maloumnem zanikanju vaših tozadevnih dveh oz. treh!? uradnih pravnih strokovnih mnenj z dne 7. 10. 2011 in dne 17. 10. 2011 in dne …..!?, smo sedaj priča meni! dovolj zanimivi situaciji, ko udbaški zločinski izrodki IRSOPa v ščitenju njim lastnega oblastnega udbaškega fašizma na IRSOPu, ne spoštujejo odločbe Informacijske pooblaščenke, saj so ob koruptivnem DO RS dosegli, da je DO RS zoper odločbo Informacijske pooblaščenke vložil upravni spor…

In sedaj odprto vprašanje z vas g. Jurij Groznik, generalni državni odvetnik:

»Koga na sodišču pravzaprav zastopa DO RS, ko imamo v dani situaciji tožečo stranko RS, katera predstavlja skupek udbaško fašističnih izrodkov IRSOPa vs. toženi stranki RS, ki je z uradno odločbo naložila taistemu IRSOPu, da mora v kontekstu ZDIJZ Francu Trunku v določenem času predati fco določene/želene uradne informacije!?«…

Kolikor jaz (op.a. kot nekaj ‘malega’ tehnično izobražen človek) uspem razumeti vaše ‘pravo’, sta pred vašimi očmi, očmi DO RS, očmi državnega organa – tako IRSOP kot IP ‘enakovredna’ državna organa, ki imata po vašem zakonu enakopravno po/dan isti! ‘privilegij’, da ju na sodišču zastopa ISTO!!! državno odvetništvo!, kjer bo en državni odvetnik DO RS kategorično uradno trdil, da je belo enako črnoko bo drugi državni odvetnik istega DO RS o istem predmetu kategorično uradno zanikal, da je črno enako belo

NORO!

Vredno nujne oskrbe v razvpiti Avstralski kliniki…

V pričakovanju vašega uradnega odgovora, vas pozdravljam

Franc Trunk, Slovenija

Malo starega malo novega za žalostno slovo

0
Sophie in' t Veld (foto: STA / Daniel Novaković)

Piše: Frančiška Buttolo

Odprto pismo gospe iz Bruslja, ki je ne zanima politika, ter gospe Anuški Delić, medijski zvezdi slovenske levice, tik pred odhodom neke razočarane komisarke – kakršnih bo očitno še nekaj – iz Slovenije

Pravilno in modro je sporočilo gospoda predsednika vlade Janeza Janše v številnih njegovih čivkih,  naj se ne sovražimo, kot učijo tovariši iz še vedno preveč komunistične stranke, ki jo vodi Tanja Fajon, temveč si moramo prizadevati za resnično spravo in medsebojno ljubezen.  In  – navsezadnje –  to s pravom in mediji je predvsem slovenska stvar, ker v Bruslju preslabo poznajo korenine dejstva, da javnost še vedno skoraj v 90 procentih obveščajo samo “ponosni” nasledniki komunistov, tudi javnost v Bruslju. Da, ves svet o stanju v Sloveniji  obveščajo skoraj samo nasledniki Tita, Stalina, Kidriča idr. Sprava je predvsem naša, slovenska stvar, naša naloga. Zakaj bi hodili v Bruselj prosjačit,  naj nas ne sestradajo, ker ne maramo komunističnih medijev.

Menim torej, naj zaradi domnevno bruseljskih obtožb – v resnici pa obtožb iz Slovenije – nihče ne hodi na zagovor k tisti gospe v Bruslju, ki je menda ne zanima politika, temveč le resnica o naših medijih in domnevno tiranski sedanji desni vladi, kljub temu, javno toži in negoduje samo nad desnimi strankami, ki menda ne spoštujejo dovolj evropske vladavine prava.

Očitno nam bo ta gospa iz Bruslja kmalu očitala, da se nismo prav ničesar lepega naučili, čeprav smo bili dobrega pol stoletja v demokratični socialistični državi.

Smo prišli iz Jugoslavije v EU nekako z dežja pod kap?

Če gre proti evropski desnici zakleti gospe v Bruslju za resnico, ne za politiko, ker je ta ne zanima, kot izjavlja, naj si prebere tudi v vseh odgovorih iz slovenske politike in novinarstva v Bruselj poslane verodostojne podatke in vire, ki jih gotovo ima v svojem predalu. Čeprav morda v zaklenjenem, da jih ne bi prebral še kdo, razen njenega ozkega kroga prijateljev iz Slovenije. Kdo ve, če ne ona sama. Ali kaj? Navsezadnje, tudi če bodo slovenski politiki prišli v Bruselj na pogovor, ji ne bodo mogli povedati nič novega. (V resnici prišli tja na zagovor. Najbrž brez uspeha, podobno kot nekoč v komunističnih političnih telesih, ko so se morali pogosto “pogovarjati” v Beogradu. Tam so bile obtožene politične žrtve in drugi nedolžnimi osumljenci že vnaprej obsojeni. Nemalokrat tudi likvidirani.)

Zdi se, da imajo skrajni levičarji, ki prikrito pogosto delujejo tudi na desnici, V EU že tako veliko moč, da lahko nemoteno delujejo po zgledu nekdanjih evropskih komunističnih totalitarnih držav. Vsega tega skoraj ne morejo več prikrivati,niti z zavajanjem o kršenju vladavine prava na desni strani politike v EU. Zato, ker so povsem blizu svoji tako imenovani vladavini prava, da jih v levo skrajnost sili že kar sam pohlep po absolutni oblasti.

Res, kot da smo po vstopu v EU prišli z dežja od kap.

Seveda se bomo morali poniževati, kakor vse kaže, tako kot v komunizmu, da ne bomo pomrli od lakote, menda zato, ker ne spoštujemo bruseljske nove, zlasti po političnih metodah komunistične vladavine prava. Seveda imajo prihodnost samo stranke, ki ne bodo desne. Saj bo tako levica vseh barv najlaže vladala. Z lakoto in bedo bo vso EU navdušila za leve skrajneže. Pri nas v parlamentu že hodijo z rdečimi zvezdami na maskah, a kmalu bodo padle tudi maske, zadnji figovi listi. Titova slika pa bo ponovno na vseh stenah, ne le v nekaterih javnih prostorih, kot zdaj. Pa za Slovence Tito ni bil nič manjši zločinec od Hitlerja. Spoštovana gospa, pa naj vam naša gospa, morda celo tovarišica, Anuška Delić govori, kar hoče. Njena demokracija, njena stvar. Ni pa, in ne more biti, stvar Slovenske države. Če je v Sloveniji, kar je prvo, in v EU, kar je prav tako pomembno, še kaj vladavine prava. Če je gospe v Bruslju kaj nejasno, naj pride v Slovenijo, naj obišče katero od slovenskih 700 komunističnih morišč. Krivca za to strahoto pa ni. Saj gre vendar za komunistična morišča. Zato naj navedem citat iz članka

 0B 60. LETNICI POVOJNIH POBOJEV V SLOVENIJI (iz revije NSZ 2005, str. 22):

“Skušali so prikriti pričetke revolucije in prikazovati svoje medvojno nasilje nad rojaki kot izraz osvobodilnega boja. Potrebna jim je bila dogmatična laž o izdajalcih in o neomadeževani OF, katero so hoteli, posebno v času propadanja sistema, ločiti od svojega revolucionarnega boja. Če je bil ta del laži izrazit, pa je bil drugi prikrit. Množični povojni poboji domačih nasprotnikov revolucije, ki so bili v veliki večini slovenski narodnjaki, verni katoličani in demokrati, so bili zamolčani, utišani in sistematično prikrivani. Tudi o množici beguncev, ki so se pred krutostjo partizanov umaknili v maju leta 1945 čez mejo in se z leti spremenili v slovensko diasporo, ni bilo dovoljeno govoriti. Prav tako je ostal prikrit množični poboj beguncev drugih narodnosti, ki so jih partizani na umiku skozi Slovenijo zajeli in pomorili. Če pomislimo, da je bilo na naših tleh v slabih dveh mesecih, med majem in julijem 1945. leta, pomorjenih blizu dvesto tisoč oseb, si lahko predstavljamo, kakšna gora laži in prisile je bila potrebna, da je mogla potisniti tako prelivanje krvi za cele tri generacije ljudstvu v podzavest. Ni mogoče, da za poboje, pri katerih je moralo organizirano sodelovati veliko ljudi in vojaških enot, ne bi nihče vedel. Na stotine morišč po vsej Sloveniji, mnogih prav blizu naselij, ni bilo mogoče prikriti. Ljudje so vedeli, a so molčali celo v krogu svojih družin, ker so se bali. Niso hoteli vedeti o množičnih zločinih, kar je bilo to hkrati strašno in tudi nevarno. Varneje je bilo potisniti te dogodke iz spomina ali pa celo sprejeti laž o likvidacijah izdajalcev.”

Za komuniste, očitno pa tudi za marsikoga iz današnje uradniške elite EU oziroma v Bruslju,  na tem področju, na polju kršenja človekovih pravic v pravu in medijih, zlasti pa pri politikih, ki so ponosni nasledniki komunistov, kot radi govorijo sami,  še ni nikakršne potrebe po vladavini prava. V tem oziru ostajajo enako stalinistično, kot so bili v letu 1945.

Zato še enkrat in močno poudarjeno, pravilno in modro je sporočilo gospoda predsednika vlade Janeza Janše v številnih njegovih čivkih,  naj se ne sovražimo, kot učijo tovariši iz Se vedno preveč komunistične stranke, ki jo vodi Tanja Fajon, temveč si moramo prizadevati za resnično spravo in medsebojno ljubezen.  In  – navsezadnje –  to s pravom in mediji je predvsem slovenska stvar, ker v Bruslju preslabo poznajo korenine dejstva, da javnost še vedno skoraj v 90 procentih obveščajo samo “ponosni” nasledniki komunistov, tudi javnost v Bruslju. Da, ves svet o stanju v Sloveniji  obveščajo skoraj samo nasledniki Tita, Stalina, Kidriča idr. Sprava je predvsem naša, slovenska stvar, naša naloga. Zakaj bi hodili v Bruselj prosjačit,  naj nas ne sestradajo, ker ne maramo komunističnih medijev.

Spoštovana gospa iz Bruslja, mi smo namreč samostojni, nimamo več oblastnikov v Beogradu. Če pa vam je medijska zvezda s slovenske levice Anuška Delić to morda pozabila povedati, vas prosim, da se o tem prepričate sami. Pravzaprav, zakaj vas o tem ne bi poučil kar gospod predsednik vlade republike Slovenije. Je vsaj toliko verodostojen kot omenjena medijska zvezda.

In navsezadnje, saj se moramo tudi Slovenci začeti resno in pogumno zavzemati za resnico in pravico tudi v bruseljskem parlamentu. Tako, kot se zavzemajo vsi drugi, ki jih ne navdušujejo politične metode, kakršne so poznali v komunizmu. Na primer Poljska in Madžarska. Kljub temu, da smo različni, se gotovo lahko zgodi, da je levica kdaj bliže komunističnemu totalitarizmu kot desnica fašističnemu. Mar ni res, spoštovana gospa iz Bruslja.

Upam, da nam ne bodo prav nekateri poslanci na desnici porinili noža v hrbet. Komunisti imajo vsepovsod svoje ljudi.

Frančiška Buttolo, Ljubljana

Odprto pismo evropski poslanki Romani Tomc

0
Romana Tomc (foto: Ana Gregorič)

Piše: Iva Pavlin Žurman

Spoštovana ga. Romana Tomc!

Prebrala sem, da ste slovenska članica osemčlanske delegacije odbora EU parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki bo ugotavljala dejstva glede pluralnosti medijev in vladavine prava v Sloveniji.

Pišem vam, saj upam, da boste imeli možnost predstaviti tudi mnenja tistih aktivnih državljanov Slovenije, ki si že leta prizadevamo za zgornje vrednote, pa smo velikokrat preslišani, ker nas mainstrem mediji ignorirajo-zamolčujejo-cenzurirajo!

Sem že leta aktivna državljanka, nisem članica nobene stranke, kot bivša profesorica ekonomskih predmetov na srednji šoli (temelji ekonomske znanosti, makroekonomija, statistika) sem že od leta 2000 aktivna tudi v opozarjanju novinarjev  na nujnost objektivnega informiranja in komentiranja aktualnih dogodkov – dogajanj (pisma posameznikom, medijskim hišam in v Pisma bralcev).

Polovična resnica je manipulacija (laž), posebej je nevarna v komentarjih, kjer novinarji dominantnih medijev pisanje-trditve ne podkrepijo z argumenti, ljudje – bralci, ki niso poznavalci tematike, pa so podvrženi zavajanju (indoktrinacija).  

Kot članica Odbora 2014 (odbor za človekove pravice – naše parole so bile ZA resnico, ZA svobodo, ZA vladavino prava) sem bila aktivna

v legalnih kulturnih protestih pred  Vrhovnim sodiščem (imela sem več govorov o vladavini prava, 2014-2016),  pred RTVSLO, kjer sem spregovorila o nujnosti profesionalnega novinarstva (Veš, novinar, svoj dolg?, marec 2016 – na razgovor sem takrat povabila urednike in novinarje RTV, ki pa se niso odzvali) ter v DZ kot članica Odbora 2014 (Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti,  oktober 2014).

Večkrat sem kritično pisala tudi varuhinji na RTVS ge. Ilinki Todorovski in Varuhu človekovih pravic g. Petru Svetini (odzivov ni bilo).

Posredujem vam včerajšnje  pismo predstavnikom vseh vej oblasti v Sloveniji, tudi četrti veji oblasti, ki ima možnost z večkratnim ponavljanjem “laž spremeniti v resnico”. 

Kdo obvladuje MSM v Sloveniji? Privatni lastniki, tajkuni – člani Kučanovega F21. 

Stare strukture so monopolizirale tudi javno RTVSLO.  Ves čas obvladujejo tudi STA, e-pismo o njenem ne-moralnem direktorju (bivšem) Bojanu Veselinoviču sem poslala na različne medijske naslove, objavljeno je bilo le na spletni Demokraciji (Je suis Borut Meško)

https://demokracija.si/prejeli-smo/je-suis-borut-mesko/

Leta 2007 so, na pobudo Blaža Zgage in Mateja Šurca (ki me je v neki spletni komunikaciji, ko sem kritično ocenila njegov prispevek na valu 202, označil za klerofašistko, ob vedenju, da je bila mama med prvimi borci proti fašistom na Primorskem),

pravoverni novinarji, člani F571 (večinsko predstavniki leve opcije – kontinuitete), skušali diskreditirati predsednika vlade Janeza Janšo (tik pred predsedovanjem vlade Janeza Janše Svetu EU ) s pismom o pritiskih na medijsko svobodo. 

Zgodba se danes ponavlja (sic!), kajti Janez Janša skuša razgraditi monopolne strukture, ki predstavljajo vzporedno državo (ki se vleče iz YU države – sistema) 

Svoj najnovejši protes proti cenzuri v osrednjem SLO tiskanem časopisu Delo sem objavila včeraj na spletnem portalu bivše novinarke RTVSlo, ki so jo pred leti odpustili, ker je razkrivala (Tednik) rabote posvečenih elit!

https://mojcavocko.si/manipulativne-lazi-in-cenzura-urednice-sabine-obolnar/

O medijskih manipulacijah pišem na   https://mojcavocko.si/author/iva-iva/

O (ne)vladavini prava (krivosodju) pa na https://dosjemilkonovic.si/

Pričakujem, da boste moje pismo posredovali ostalim članom EU odbora in se vam za to vnaprej zahvaljujem!

Lep pozdrav in uspešno delo še naprej!

Iva Pavlin Žurman, Solkan

Za gospo iz EU, ki je na obisku v Sloveniji, ter njeno kolegico Fajonovo

0
(foto: Flickr / ALDE Group)

Piše: Frančiška Franca Buttolo

Citat iz članka ob 60. obletnici povojnih pobojev v Sloveniji, iz revije Zaveza 2005.

“Skušali so prikriti pričetke revolucije in prikazovati svoje medvojno nasilje nad rojaki kot izraz osvobodilnega boja. Potrebna jim je bila dogmatična laž o izdajalcih in o neomadeževani OF, katero so hoteli, posebno v času propadanja sistema, ločiti od svojega revolucionarnega boja. Če je bil ta del laži izrazit, pa je bil drugi prikrit. Množični povojni poboji domačih nasprotnikov revolucije, ki so bili v veliki večini slovenski narodnjaki, verni katoličani in demokrati, so bili zamolčani, utišani in sistematično prikrivani. Tudi o množici beguncev, ki so se pred krutostjo partizanov umaknili v maju leta 1945 čez mejo in se z leti spremenili v slovensko diasporo, ni bilo dovoljeno govoriti. Prav tako je ostal prikrit množični poboj beguncev drugih narodnosti, ki so jih partizani na umiku skozi Slovenijo zajeli in pomorili. Če pomislimo, da je bilo na naših tleh v slabih dveh mesecih, med majem in julijem 1945. leta, pomorjenih blizu dvesto tisoč oseb, si lahko predstavljamo, kakšna gora laži in prisile je bila potrebna, da je mogla potisniti tako prelivanje krvi za cele tri generacije ljudstvu v podzavest. Ni mogoče, da za poboje, pri katerih je moralo organizirano sodelovati veliko ljudi in vojaških enot, ne bi nihče vedel. Na stotine morišč po vsej Sloveniji, mnogih prav blizu naselij, ni bilo mogoče prikriti. Ljudje so vedeli, a so molčali celo v krogu svojih družin, ker so se bali. Niso hoteli vedeti o množičnih zločinih, kar je bilo to hkrati strašno in tudi nevarno. Varneje je bilo potisniti te dogodke iz spomina ali pa celo sprejeti laž o likvidacijah izdajalcev.”

Frančiška Franca Buttolo, Ljubljana

Sporočilo in pobuda gospe Sophie in ’t Veld

0
Sophie in ‘t Veld (foto: Twitter)

Piše: Vili Kovačič

Ob vašem obisku v Sloveniji  pričakujemo, da se boste potrudili poiskati resnico o svobodi medijev v SLO pri navadnih ljudeh,  ki niso propagandisti nobene politične stranke. Menimo, da je nujno da  si, predno delate zaključke o svobodi medijev v SLO vzamete čas in se sestanete z predstavniki civilne družbe, z ljudmi, ki smo že leta žrtve medijskega ENOUMJA tako s strani RTVSLO in kot  tudi s strani STA. Le na ta način boste dobili celovito in objektivno sliko, ki bo mnogo objektivnejša od tiste, ki vam jo slikajo skrbno izbrane civilnodružbene nevladne organizacije. In »neodvisni« medijski in pravni strokovnjaki.

Predlagam, da v Centru Evropa  v Ljubljani v soboto, ali že prej,  vsekakor pa pred odhodom v Bruselj organizirate sestanek s predstavniki  žrtev enoumnega medijskega  nasilja, ki v SLO traja vse od leta 2008 do danes, posebno močno pa v zadnjem času. Gre za sestanek z ljudmi, ki smo leta in leta v prijavljenih in kulturnih protestih demonstrirali pred Vrhovnim sodiščem RS in nam mediji v vseh teh letih  skupaj niso namenili več kot 5 minut, medtem ko razbijaštvo in nasilje sedanjih razbijačev na ljubljanskih ulicah z velikim veseljem »neodvisni« mediji promovirajo v najbolj gledanih terminih po 15 minut in več.

Spoštovana gospa, pričakujemo vaš pozitiven odgovor glede srečanja. Razumeli smo vaše sporočilo, da se želite informirati od navadnih ljudi.

Zato smo se opogumili, da se srečamo z vami. Upam, da bo pripravljenost obojestranska. Kajti, samo resnica nas bo osvobodila.

Delegacija za srečanje je pripravljena priti do vas kadarkoli. Predlagamo petek 15.10  ali soboto 16.10 v Centru  Evropa, kjer bo tudi možnost prevajanja in snemanja celotnega dogodka. Ne gre nam za lastno promocijo, gre nam za resnico z obeh strani,  tudi s temne strani meseca.

Vili Kovačič, Slovenija

Podnebne spremembe in mi

0
Vreme (foto: Pixabay)

Piše: Jožef Praprotnik

Če bi napisal »igra je izgubljena«, bi številni dejali, da močno pretiravam, da je naslov zastrašujoč in povsem nerealen. Toda razkorak med znanstvenimi raziskavami ter njih odkritji in napovedmi na eni ter odzivnostjo gibanj, vlad, javnosti, skratka ostalega človeštva na drugi strani je še vedno podoben, kot je razlika med dnevom in nočjo.  

A tu govorim o odzivnosti in še niti malo o pripravljenosti tistih, ki imajo moč spremeniti obračanje kolesa, ki mu pravimo lahkotno, uživaško življenje, saj številni na razvitem delu sveta mislijo, da jim glede na vse, čemur pravimo delo ( pridnost, varčnost, inovativnost…) kar pripada. In slučajnost, da so se rodili na severni polobli, jim da pravico po nečem znatno več, kot si na južni polobli niti zamišljati ne znajo. A tisto znatno več pomeni mnogo več porabljene energije, hrane, čezmernega potrošništva, skratka uživaštva na prebivalca. In tu smo pri jedrnem problemu, ker predvsem to razsipništvo, to pretirano porabništvo s seboj prinaša pribitek toplogrednih plinov, posledica le teh je pregrevanje planeta, le to pa verižno povzroča hitro ogrevanje in taljenje še pred desetletji večno zamrznjenih tal (permafrost), v katerih je ujet zemeljski plin metan. Da gre res za hitro spremembo temperatur nam Slovencem ni potrebno prav daleč, saj je bil še v mojih rosnih letih očiten Triglavski ledenik, zdaj pa ga je le še tako malo, da lahko rečemo, da ga ni več.

Pregrevanje našega planeta pa se ne odraža le v dvigovanju morja, v širjenju puščav, pomanjkanju pitne vode in površin za pridelavo hrane, zelo grobo ocenjeno ali opisano, ampak tudi v intenzivnosti ter pogostosti vremenskih pojavov. Včasih smo govorili o »stoletnih vodah«, kot obliki obsežnih poplav z veliko materialne škode, pa bomo kmalu ta pojav poimenovali kot »desetletne« poplave. Pa ne gre zgolj za povodnji, saj se ne spominjam, da bi pred desetletji na tv zaslonih gledali, kako ognjeni zublji požirajo cele dežele, kot je bilo zadnja leta v Kaliforniji ali to leto v sredozemskih deželah, v Turčiji, Grčiji, južni Italiji in na otokih, pa v Avstraliji, Sibiriji in drugod. Pred desetimi leti so nam poročali  o tem, da kmetje v Indoneziji in Braziliji požigajo velike dele pragozdov, da povečujejo kmetijske površine, to kar se dogaja zdaj, so pa posledice klimatskih sprememb. In temu moramo dodati še vrtinčaste viharje, ki so bili značilni za jug ZDA okoli mehiškega zaliva, zdaj pa se pojavljajo že tudi v evropskih deželah. A vse to ljudi ne izuči, saj je vremenskih katastrof in predvsem informacij toliko, da skomignejo z glavo, misleč, to je nekje drugje in to se me ne tiče. Kaj takega, kar je doletelo letos Zahodno Nemčijo in Belgijo ljudje ne pomnijo in tudi tisto, kar je nedavno v kratkem, a intenzivnem nalivu doletelo Ljubljano, je že šlo v pozabo. Toda strah ostaja in vsak nekoliko temnejši oblak ali napoved vremenoslovcev prikliče v spomin nelagodje. A vse to ljudem vendarle ni dovolj za kaj več, kot nemir. In vendar generalna skupščina OZN, kot globalni ali svetovni forum, ni izkoristil izjemne priložnosti za kaj več, kot je golo besedičenje o zaviranju zemeljskega pregrevanja.

Komur so klimatske spremembe in pregrevanje  najhujši problem našega edinega sveta, ki omogoča vse to, zaradi česar je lepo živeti, ne bo gradil zidov, kot je oni med Mehiko in ZDA, ali tisti okoli Izraela ali vse te ograje iz bodeče žice, ki preprečujejo migracije, ampak bi izkoristil priložnost, ki se je ponudila v obliki pandemije virusa covid 19.  Pandemija nas je resno opozorila in hkrati upočasnila, zaustavila turistične tokove, zavrla gospodarska gibanja, skratka naredila je prav to, kar Zemlja potrebuje za izhod iz klimatske krize. Priložnost izgubljena – se ne vrne nobena, pravi pregovor in namesto tega, da bi izkoristili že »upočasnjen« planet za nadaljevanje v tej smeri – o tem sem pisal v prvem sestavku –  gredo gospodarski trendi v smeri, ki ne zagotavlja rešitve, ampak segrevanje planeta z vsemi znanimi problemi. Igra je torej vsaj za zdaj – izgubljena. Imejte pripravljene potovalke z nujnimi stvarmi in dokumenti za beg…

Jožef Praprotnik, Jesenice

(ODMEV NA RAZISKAVO) »Hvala Bogu, da vse več ljudi prepoznava dobro delo Janševe vlade!«

0
foto: Polona Avanzo

Na spletni strani Demokracije berem, da je raziskava pokazala, da ljudje levičarjev, ki so zbrani v KUL, ne prepoznajo kot alternativo tej vladi. Rečem lahko le: »Hvala Bogu, da vse več ljudi prepoznava dobro delo Janševe vlade!«

Upam, da so Slovenke in Slovenci končno spregledali, kdo dela za dobro Slovenije in katera vlada največ naredi za blaginjo ljudi. Predsednika vlade in vse njegove ministre lahko samo pohvalim. Ne samo zato, ker resnično veliko naredijo, ampak tudi zato, ker se dobro upirajo in ne popuščajo pogoltnim levičarjev, ki so že 80 let zlo v teh krajih.

Levičarji samo kradejo, goljufajo in lažejo. Ne gre jim zaupati. Težko verjamem, da tisti, ki jim še vedno zaupajo svoj glas na volitvah, tega ne dojamejo. Naj se malo ozrejo naokrog, naj malo z odprtimi očmi hodijo naokoli; videli bodo, kaj je Janševa vlada naredila v letu in pol. Zato je tej vladi potreben vsaj še ren mandat in prepričan sem, da bomo po razvitosti ujeli Italijo, mogoče še kakšno germansko državo.

Peter Vodopivec, Celje

Opomba uredništva: Raziskavo, o kateri govori gospod Vodopivec, si lahko ogledate TUKAJ.

Propad javnega razuma in strah pred pohujšanjem!

0
Ljubo Bavcon. (foto: STA / Daniel Novaković)

Piše: Vili Kovačič

Nekrolog iz onostranstva !

Umrl je Bavcon, teoretik in praktik indičnega prava.

Postavlja se vprašanje – Kje smo ? Pravna stroka je tiho, vlada očitno preblago ukrepa, slavna opozicija je izgubila kompas in stiska rep med noge! Zunaj parlamenta se zbirajo norci in novi somišljeniki – potencialni morilci. Postavlja se vprašanje kdo se boji koga, oziroma kdo ščiti koga. Primer, ki ga  obravnavam pa je: kdo ščiti Jankovića v volilnem sporu iz 2018 in so vsi pravniki in »demokrati« tiho. Ali pa je po sredi bojazen, da se , bog ne daj, nikoli ne zgodi nezaslišano: da je imel prav navadni državljan K.   Kaktus v puščavi.

To bi bilo v dolini Šentflorjanski resnično pohujšanje. Preprosti razum posameznika bi premagal brezumnost kolektivističnega  in preračunljivost strankarskega uma.

Ivan Cankar se obrača  v grobu in  bogovi padajo na glavo. Pravkar je padel še en bog z malo začetnico – Ljubo Bavcon. Simbol železne, trde  roke zavite v žamet človekovih pravic. Trenutna Slovenija ni samo dolina Šentflorjanska, je mnogo več kot to: je dolina smrti javnega razuma in  gorečega češčenja kulta enega največjih hudodelcev v človeški zgodovini!

Potrebni sta  Glasnost v grlu in Perestrojka v glavi. V to spada tudi ta poziv Upravnemu sodišču za resnično javnost sodnih obravnav v sodnih dvoranah tako novinarjev kot širše zainteresirane javnosti. Kar je sicer zgolj na videz nedolžna zahteva, v resnici pa je strup, ki lahko načne trdnost slovenskega samopostrežnega in skorumpiranega sodnega novega razreda. Zadeva je silno enostavna, vendar se ob zahtevi, da se to uresniči, ne zgane skoraj nihče. Akademski pravniki se muzajo. Izvršna veja sodne oblasti, vključno z ministrom, pa se brani z molkom.

V Butalah so pamet zaklenili v sode, da jim ne bi ušla na plano, v SLO so je preglasili s smrtno tišino javne besede.  Pravni »modreci«, akademiki se branijo z molkom in se na veliko oglašajo ob bizarnih temah in debatirajo ob sholastičnih vprašanjih : o treh propadlih angelih na konici meča: vseh treh pa ljubljencev in somišljenikov  ljubljanskega župana Jankovića: Jaša Jenul, Zoran Stevanović in Zlatko Čordić. In razpravlja se o kurbah, ki v javnosti hočejo izgledati device.

Kmalu bomo uzakonili molk, ki bo dokončno uveljavil pravilo v večinskih, medijih to pa je:  da je jakost javnega govora obratno sorazmerna s pomembnostjo zadeve.  Bolj je tema bizarna, večji mora biti  hrup, ki jo oznanja. In obratno: bolj je tema pomembna, bolj globoka mora biti tišina.  Glasnost in akademska tišina sta lakmusov papir izumrtja zdrave pameti. Pogoj za javno srečo in mir postajata bizarnost in tiščanje glave v pesek ter smrtna tišina »javnih« servisov RTVSLO in STA. Tišina  o najbolj pomembnih temah našega napredka.

Vladavino prava smo očitno spet preložili na potomce, ker je očitno nismo sposobni absorbirati – ponotranjiti danes. In prenekateri še kar  vpijejo: po Titu Tito, po Bavconu Bavcon,  po Jankoviću Zoki!   Po ukradenih volitvah, Dušan Vučko in smrtna tišina, kot da se ni zgodilo nič. Celo v nekoč redoljubni Nemčiji so danes ob volilnih goljufijah vsi tiho. Ker ni  pritožnika !  A ni dolgo tega ko so v sosednji Avstriji zaradi nezadostnega lepila na kuvertah razveljavili predsedniške volitve.

Stanje ni rožnato, a kljub temu, upanje umre zadnje: veselimo se in živimo v realističnem upanju, ki pravi: bodimo realisti – zahtevajmo nemogoče. Zahtevajmo javne seje vseh: Vrhovnega , Upravnega in vseh  drugih sodišč, tudi Ustavnega in Računskega in si jih približajmo, čeprav na daljavo.  To bo mejni dogodek: kajti pameti je zmanjkalo – ostane nam samo še javnost.

Seveda ne tista, ki  nori po Ljubljani in ki kuri ognje zla in zloveščega brezumja, pač pa zdrav razmislek treznega razuma, brez abstinenčne krize izgubljene oblasti.

To bo naš veseli dan, dan ko smo se državljani ponovno oženili s pametjo. Tudi s pravniki, ki so danes plačani za to, da lažejo in/ali sramotno molčijo. Ko   prihajajo v SLO drugorazredni kvazi eu demokrati bi jim morali naliti čistega vina,  streznitev je potrebna tudi na njihovi strani.

Vili Kovačič, državljan K.  – kaktus v puščavi

Pripis pod črto:

Pogled iz onostranstva:

Vsakemu po njegovih zaslugah ! Tudi Bavconu: po njegovih  delih. Kajti po njegovih  zlih delih smo ga poznali in spoznali !

Slava in čast Bavconovemu imenu: z Mačkom in Kardeljem na čelu naj se družno cvrejo v Peklu, v istem kotlu – do konca dni.

Odprto vprašanje – če norci uporabljajo zakon

0
Raper Zlatan Čordić - Zlatko. (foto: STA)

Piše: Franc Trunk 

Jugonostalgično primitivni proudbaš čordić vs. veteran vojne za Slovenijo Franc Trunk 

            Kljub dejstvu, da je vsesplošno mednarodno uveljavljeni strokovno priznani pravnik g. prof. dr. Boštjan M. Zupančič pred časom za časnik Večer v intervjuju »Če norci uporabljajo zakon« izjavil: »Pri nas pa vem za konkretne primere ljudi, ki so retardirani in so naredili pravno fakulteto, ker jih nihče ni vprašal, koliko je dva in dva« in kljub dejstvu, da dokazano velja znamenita krivulja normalne porazdelitve znamenitega nemškega matematika in filozofa C. F. Gaussa (1777-1855), da je v sredini, kjer je največja koncentracija največ retardov, bolj kot se oddaljujemo od največje koncentracije, manj je retardov…

Na skici to izgleda takole:


Če je neka lastnost normalno distribuirana in poznamo njeno aritmetično sredino in  standardni odklon, potem lahko določimo, kolikšen odstotek retardov je nad določeno vrednostjo in koliko pod njo.

ostaja odprto vprašanje, ki ga namenjam predsedniku največjega okrožnega sodišča v RS (op.a. ki ob upoštevanju vhodnih poznavalskih in matematično dokazanih izhodišč posledično vsebuje največ udbaških prav(n)ih retardov…) tov. marjanu pogačniku, za katerega je značilno, da na nivoju udbaškega  retarda uradno žali varuha človekovih pravic:

»Kako je mogoče, da je retardirana udbaška preiskovalna sodnica marjutka paškulin zavrnila predlagani pripor za udbaškega političnega aktivista primitivno jugonostalgičnega čordića in odločila, da ga izpusti na prostost, vse z utemeljitvijo, da po ugotovitvi senata!? ni podana verjetnost na ravni pravnega standarda utemeljenega suma, da je osumljeni storil očitano dejanje hujskanja k uporu, ki je predpogoj za odreditev pripora, kot poroča STA, ko je politično ozaveščeni javnosti splošno po/znano – kar je le-ta sama videla in doživela v minulem letu in pol, da je čordić eden glavnih protagonistov zblojenih petkovih in sedaj torek-sredinih politkolesarskih akcij pouličnega vandaliziranja s ciljem državnega udara,

podrejeno

kako je mogoče, da je za mene retardirana udbaška preiskovalna prasica, ups sem se en malo zatipkal, pravilno krivosodnica (op.a. po spominu, ki ni 100% – taista zanikrna udbašica marjutka paškulin…) potrdila predlagani pripor tožilskega udbaškega retarda primoža suknaiča, vse na utemeljitvi očitka storitve 34!/štiriintrideset kaznivih dejanj v oblastni zavestni/načrtni/naklepni zlorabi 299/4. čl. KZ-1, kjer de-facto! s sodbo Vrhovnega sodišča RS pravnomočno dokazano velja, da nisem storil niti enega tozadevno očitanega kaznivega dejanja, saj je bilo praktično že dve leti pred uvedbo udbaškega pogroma zoper mene (op.a in sina) v marcu 2013 pravnomočno odločeno, da je bil sinov vseljen dom de-facto! nezakonito! porušen, kar 100 % izključuje možnost kakršnegakoli pregona po 299/4. čl. KZ-1, kjer je posledično nemogoče razumno zagovarjati/utemeljiti podano verjetnost na ravni pravnega standarda utemeljenega suma!!!???«

Opomba:

Kot, da bi v tej zanikrni balkansko sprostituirani kurčanovi udbolandiji uporabljali različno ‘pravo’ za udbaše vs. neudbašem…

Pol/retorično:

»Je to mogoče samo na največjem udbaškem okrožnem sodišču v RS, ki ga po javni navedbi vodi udbaški retard tov. marjan pogačnik, kjer je matematično dokazano skoncentriranih največ prav(n)ih retardov!

Ne! NIKAKOR NE!!!

Primer Kangler potrjuje pravilo, da je to možno na vseh udbaških sodiščih!!!???«

tov. marjan pogačnik, v pričakovanju vašega uradnega odgovora se vam za morebitno razumevanje zahvaljujem in vas pozdravljam 

Smrt udbaško fašističnemu kučanizmu, svoboda SLOVENSKEMU! narodu

Franc Trunk, veteran vojne za Slovenijo

Maska demokracije – pismo četrti(!) in ostalim vejam oblasti

0
Pismo (foto: Pixabay)

Piše: Iva Pavlin Žurman

Spoštovani!

Urednica One Sabina Obolnar je 5. oktobra 2021 obvestila bralce, da so dobili v uredništvo veliko pisem, ki »zaradi žalitev, obsojanja, diskreditacij in neprimernih poimenovanj ne bodo objavljena, ker ne sodijo v javno objavo«. Kot kaže spada v to kategorijo »izbrisa« tudi moje pismo, poslano uredništvu že 21. septembra in nato ponovno 28. septembra, saj je bilo odzivov na uvodnik urednice z dne 7. septembra (Bodite tiho) kar precej.

Pri svojem dolgoletnem  izobraževalnem in vzgojnem delu na srednji šoli sem vedno poudarjala, da mora biti pisanje o dogajanju(jih) vsebinsko podkrepljeno z argumenti (dejstva-resnica) in, biti mora »kulturno«. Zato sem pričakovala, da bo urednica moje pismo objavila kasneje, saj so temo o objektivnosti uvodnikov obravnavala tudi pisma bralcev objavljena 5. oktobra. Toda izbris mojega razmišljanja-mnenja je bil dokončen (ne prvič). Zakaj?

V pismu sem ugovarjala mnenju urednice tudi tako, da sem ponovila njene besede (njen zapis) in nato z dejstvi njeno pisanje demantirala. Iz mojega pisma:

»V predzadnjem odstavku uvodnika je namreč urednica izpostavila najvidnejše predstavnike oblasti in njihove satelite (kot kaže bralci One-Dela ne potrebujejo imen in že takoj vedo, kdo so sateliti oblasti, saj »smo mediji tisti, ki bralcem govorimo, kako naj razmišljajo«, je pred leti na Blejskem forumu priznal tuj urednik), ki na varni razdalji »ponižujejo ljudstvo s prostitutkami, lenuhi, svinjami, pošiljanjem na psihiatrijo, z nizkotnimi besedami, ki vzbujajo skrajni odpor …« in dodala, da se zavedajo, kako s tem krepijo sovraštvo med ljudmi. »In vlada sedaj zase zahteva zaščito, nam pa grozi,« je še zapisala.«

Je bil to razlog za izbris celotnega pisma?

Urednico sem tudi opomnila, da najbrž razume metaforo o biserih in svinjah, zato je po mojem mnenju poenostavljanje (protestniki so svinje) zloraba uredniške svobode, saj mnogo bralci niso funkcionalno pismeni – razgledani (imam sosede, ki ne gledajo TV, niso na spletu, berejo pa Slovenske novice in Ono).

V svojem pismu sem tudi izpostavila novinarko RTVS Eugenijo Carl (»medijska prostitutka«), ki je vplivne člane stranke SDS povezala z Legijo smrti (javna diskreditacija brez dokazov), čemur so sledila namigovanja o nacistih v stranki SDS (ne le v Delu) in čemur smo priča že leto in pol na ulicah in trgih, nazadnje ta vikend v Marezigah, kjer je stranka SDS (nisem članica) predstavila svoje kandidate za volitve. Z menoj se je pred VS (protesti – Odbor 2014) zavzemala za resnico, vladavino prava in svobodo tudi njihova kandidatka, profesorica slovenščine A. Kocjančič.

V Marezigah (tako kot v Ljubljani) se je pojavil tudi moj »sosed«, častilec Titove (totalitarne) Jugoslavije, ki pleska kamenje na Sabotinu in se »stalno vrača v preteklost« (partizani-domobranci), čeprav se je dogodek (upor) v Marezigah zgodil pred 100 leti (15. maj 1921). Uporniki proti fašističnemu raznarodovanju so bili narodno zavedni Slovenci, domoljubi in ne Titovi komunisti, revolucionarji z rdečo zvezdo, ki je v soboto dominirala na tamkajšnjem trgu in ki smo jo ob osamosvojitvi izrezali iz slovenske zastave. Kar je pomenilo diskontinuiteto s prejšnjim režimom!

Kdor zna prepričati ljudi, da je laž resnica, jih ima v oblasti (Maria Ressa – novinarka, letošnja dobitnica Nobelove nagrade; vir: Politično s T. Gobec).

Pred leti je tedanji urednik Financial Times-a Lionel Barber to potrdil z besedami:

»Govorimo jim, kako naj razmišljajo!«

Zaključek:

Kdor obvladuje dominantne medije lahko laž spremeni v resnico!

Vsak funkconalno pismen slovenski državljan  ve kdo so lastniki slovenskih mainstream medijev – tajkuni, tudi ustanovitelji F21. Njihovi zaposleni – množica novinarjev F571 je leta širila laži, tudi montirano zgodbo o Patrii, danes pa lažejo o fašistični vladi, ki »vlada z grožnjami in silo in krati ljudem svobodo in demokracijo«, so razlagali mladi novinarji in mladi intervjuvanci na RTVS Valu 202 (6.10.2021, dopoldan)

Veš, novinar,  svoj dolg?,

se je glasil moj govor pred stavbo RTVS leta 2015, kamor sem vljudno povabila RTVS novinarje in urednike. In jih ni bilo, se mi je pa preko e-pošte oglasila E. Carlova in me poslala na svež zrak, ko sem ji-jim svoj govor poslala po pošti!

Takle mamo!

Iva Pavlin Žurman, Solkan

Najbolj brano

Ljubljana
broken clouds
13.7 ° C
16 °
10.5 °
74 %
0.5kmh
75 %
Thu
14 °
Fri
12 °
Sat
11 °
Sun
10 °
Mon
12 °