Prejeli smo

Doma Prejeli smo

Državna pogodba po 67 letih še ni izpolnjena

0
foto: NSKS

Piše: Nsks

Narodni svet koroških Slovencev se s ponosom spominja, da je tudi slovenska narodna skupnost s svojim uporom proti Hitlerjevemu režimu, številnimi žrtvami in izgnanstvom prispevala k ponovni vzpostavitvi samostojne Avstrije.

Moskovska deklaracija  iz leta 1944 jasno navaja, da bo pri »končnem obračunu« ponovne vzpostavitve Avstrije neizogibno upoštevano, »koliko bo Avstrija sama prispevala k svoji osvoboditvi.«

Vrhunec dolgoletnih pogajanj za popolno svobodo Avstrije je bila državna pogodba iz leta 1955, ki kot priznanje za prispevek koroških Slovencev vsebuje tudi pomemben člen VII.

Člen VII avstrijske državne pogodbe je na nekaterih področjih izpolnjen skoraj v celoti, na drugih pa le nezadostno.

Tako se lahko od ministra za šolstvo zahteva, da zdaj obvezno zadnje leto otroškega vrtca na veljavnostnem območju dvojezičnega šolstva organizira kot del elementarnega pouka, kjer se ponuja tudi slovenščina. Državna pogodba namreč govori o »elementarnem pouku« v slovenščini. Trenutno obvezno leto v otroškem vrtcu pa je vsekakor del elementarnega pouka. Prenos kompetenc na deželno raven, ki obveznega zadnjega leta v otroškem vrtcu ni uvedla, je nedopusten.

Tudi ministrica za pravosodje ima priložnost, da odpravi podedovane krivice na področju okrajnih sodišč. Rešitev je zelo preprosta z ustrezno, prilagojeno razširitvijo pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Celovcu. Potem bi člen VII na področju dvojezičnega sodstva bil v celoti izpolnjen. Za sedaj Zilja, deli Podjune, zgornji Rož in nekatere občine v Celovcu nimajo dostopa do dvojezičnega sodstva. Tako tudi ne poslanka Zelenih, Olga Voglauer, ki živi sicer v dobro vodeni dvojezični občini Bilčovs.

Žal tudi še vedno ni izpolnjena najpomembnejša obljuba takratnega državnega sekretarja Ostermayerja, dana pred 11 leti ob bolečem kompromisu o dvojezičnih napisih, po čem naj bi prišlo do »hitrega« sprejetja »Novega zakona o narodnih skupnostih«.

Nsks, Celovec / Klagenfurt

Težko razumem to umazano igro, ki jo igra »globoka država«

0
Denar (foto: Pixabay)

Piše: L. T.

Spoštovani,

ne znam si razlagati in tudi težko razumem to umazano igro, ki jo igra »globoka država«, zato ne morem mimo tega, da vam napišem in povem, kaj si mislim, čeprav sem upokojenka, rojena Slovenka, ki si je ustvarila družino v današnji Sloveniji. Sem ponosna, da imamo svojo državo, me pa to, kar se sedaj dogaja, zelo žalosti. Ponosno smo odšli z družino na volitve in doživeli šok-razočaranje in še do danes nismo prišli do zaključka ali je res-res, da so KUL-ovci, Golobi, NVO-ji, partizani, Kučan, Jankovič in mnogi drugi tako zmanipulirali ljudstvo, da je samovoljno izbralo izkop preranega groba naši ljubi Sloveniji.

Želim si razlage a je žal ne najdem. Kako lahko Ljubljana in njen podmladek kroji usodo 2 milijona ljudem, pri tem pa se ne vpraša, ali si tudi drugi to sploh želimo. Vedno bolj se zavedam, da vse, kar je izven Ljubljane, mora biti tiho in poslušno in delati za prestolnico, ki jo vodi-upravlja šerif Zoki in Kučan, pa njima enaki. V Španiji je Barcelona paradni konj države…pri nas je vse izven Ljubljane vlečna mula, Ljubljana pa star, zapit kočijaž, ki žival goni, dokler ta ne izdahne do smrti.  Kljub izobilju pa je bilo vedno največ nezadovoljstva prav v prestolnici. Kolesarilo se je samo v Ljubljani, protesti so bili samo v Ljubljani. Najbolj pa me žalosti, da nihče ni na koncu sankcioniran in tegobe navadnih ljudi na podeželju ostajajo zapostavljene zaradi kapric ljubljanske smetane.

Rada bi povedala, da poznam ogromno mladih, ki končajo študij v Ljubljani, pa tam ne dobijo zaposlitve in se trudijo, poprijemajo za razna dela. Tudi moj otrok je z odliko končal študij v Ljubljani, se vpisal na magisterij in tega na koncu pustil, saj ve, da tudi z dokončano 2. stopnjo s svojim akademskih ozadjem ne bo dobil zaposlitve. Vpisal se bo raje na drugo fakulteto v domačem kraju, z mislijo, da bo s prekvalificiranjem lažje dobil službo glede na razmere na trgu dela.

Zakaj vse to pišem? Razni Jenuli, Nike, Tee… ne rabijo nič delati, plešejo v plenicah, potujejo-po domače »guncajo afne« levo in desno ter počez, in kljub temu »pridejo dobro skozi«. Svoje uspehe pripisujejo lastni genialnosti, namesto, da bi si nalili čistega vina in odkrito priznali, da so sami odvisni od podpore in pomoči »patronov« ala Zoki, Kučan…Hvalabogu, sem lahko na svojega otroka ponosna, saj zna ceniti poštenost in delati dobro, in še verjamem, da se dobro z dobrim poplača.

Res me je zelo strah, kako bo naprej, če napoči vladavina zgoraj omenjenih družbenih izrodkov. Čudim se, da se ta »dedni« gordijski vozel elite globoke države ne more presekati, sploh sedaj, ko je še čas, preden nas pri belem dnevu oropajo lastne države. Ljubljansko mladež-drhal, tukaj se navezujem predvsem na brezdelneže, ki živijo za preganjanje »družbenih krivic« sami pa izvajajo fašizem nad vsemi drugače mislečimi, bi morali nagnati delat in jim jasno sporočiti, da tako ne gre več naprej. Če že hočejo ohraniti svoj brezdelni lifestyle, pa naj ostanejo v mejah Ljubljane in pustijo ljudi zunaj glavnega mesta pri miru. Ne rabimo zablojenih »advokatov«, ki bodo za nas govorili v našem imenu, sploh pa naj ne iščejo podpore ali sočustvovanje pri tistih, ki morajo za njihove ekstravagantnosti presneto delati. Brez ljudstva onkraj Ljubljane, Tea Jarc ne bi mogla na Sejšelih v pesek pisati »upor«, ali pa Nika Kovač po Sloveniji deliti rože v sklopu svojega »inštituta«. Verjetno bi se obe potikale po borzah, če se ne bi pisali Kovač ali pa hodile na obiske v Murgle.

Tudi Pahor bi moral to uvideti in opozoriti, da se jih ustavi. Povedati bi moral, da je večina Slovencev normalnih in navadnih ljudi, ki si želi miru-miru in dobrega za naše otroke, mlade, saj ima tudi on sina, vendar verjetno ta otrok ni in ne bo imel težav pri iskanju zaposlitve in pokrivanju mesečnih položnic. Pahor si skoraj zagotovo ne zna predstavljati, kako je živeti z minimalno pokojnino ali plačo ter pri vsem še dati dovolj denarja na stran, da lahko skrbiš za dom, družino, omogočiš  izobraževanje lastnim otrokom…Vsi pač nimamo finančnih rezerv, da pošljemo otroka skejtat v Barcelono, ker se je naveličal ljubljanskega asfalta.

Verjetno jim bo treba na silo pokazati, da hočemo nazaj prejšnjo vlado-normalno oblast, pod katero nam ni nič manjkalo, še najmanj pa svobode, kar nasprotniki desno-sredinske vlade tej tako radi očitajo. Naj spoznajo, da je Slovenija veliko več kot le ena Ljubljana. Ne le Jenul, Nika, Kučan, Jankovič…Slovencev je več kot le par deset delomrznežev. Zunaj prestolnice ležijo lepi kraji, hribi, doline, ravnice, obala, krasni delovni ljudje za razliko od par sto kulturnikov, ki zna le kolesariti in širiti prezir ter razkol med slovenskim narodom. Zmago Goloba pripisujem aktivaciji Ljubljanske kaviarsocialistične elite z Jenulom in ostalimi NVO na čelu, ki postopajo po načelu »cilj utemeljuje sredstvo«, pa naj bo to laž, agresija-nasilje, prezir, diskriminacija, fašizem…. »samo, da mi zmagamo, resnica pa je poslednja briga, saj jo bomo sami krojili in pletli, kot nam ustreza«.

Rada berem vašo revijo, še tako naprej. Mogoče bodo jo kdaj v roke vzeli in prelistali tudi zagrizeni Golobi in doživeli razsvetljenstvo, če ne drugega pa vsaj razširitev obzorij. Radikalni-levi drhali pa žal ni pomoči, saj ima verjetno tri-četrt teh ogromne koristi od stagnacije države in kaosa, ki se Sloveniji obeta. Kljub temu ohranjam upanje dokler nas je še veliko takih, ki nas razum še ni zapustil in, ki nas želijo utišati, pa nas ne morejo in ne bodo.

Srečno

P.S.

Prosim, če bi se lahko v mejah svojih pooblastil in zmožnosti dotaknili tudi kampanje za zbiranje podpisov o ukinitvi prispevka za RTV, saj je o tem na SM že veliko govora. Menim, da bi bilo pošteno, če bi lahko vsak sam izbral, komu bo namenil svoj denar.

Glede volitev pa že ptice v drevesih pojejo, da so bile ukradene-ponarejene. Novinarka ga. Mojca Vočko je razkrila v svojem članku nepravilnosti delovanja DVK RS, vendar se o njenem razkritju skoraj nič ni govorilo, pa bi se moralo! Verjamem, da ste sami veliko bolje obveščeni glede tega, pa vendar vam za vsak slučaj prilagam link do članka omenjene novinarke.

Link: https://www.mojcavocko.si/wp-content/cache/wp-rocket/mojcavocko.si/razkrinkana-vuckova-volilna-goljufija/index-https.html_gzip

Še zadnji komentar na predstavo Hlapci. To, kar si je privoščila mladoletna smrklja z ljubljanske gimnazije, je enostavno nedoumljivo, še bolj pa sem presenečena nad neodzivnostjo pedagoške stroke, ki je ta fiasko spremljala in celo poskušala zagovarjati to abominacijo v imenu umetnosti in umetniške interpretacije. Umetnost zlorabljajo taki in drugačni izmečki, ki svojo nekompetentnost ustvarjanja nečesa kvalitetnega in odsotnost talenta prekrivajo z izgovori, da vsak pač ne razume umetnosti. Punco bi morali izključiti iz šole in poslati kam na pogovor, najbolje kar h kliničnemu psihiatru, prav tako pedagoge odgovorne za izpeljavo te predstave. Čas je, da se reče bobu bob in naredi konec sprenevedanju-vsega pa ja ne moremo požreti!

Lep pozdrav,

L.T., Ruše

Naivni golob

0
Robert Golob na javni tribuni. (foto: STA)

Piše: Franc Trunk

Tako in drugače na pameti ubogi zafustrirani golob, je zakonsko predvideno in dovoljeno opozicijsko procesno dejanje v Državnem zboru RS poimenoval NAGAJANJE, kjer je evidentno, da totemu golobu nista ne mama, ne Drakula (udbaški boter milan kučan, vir: kučanov vampir čeferin…) povedala, da je politika precej drugačne vrste kurba od spolitiziranih kurb s katerimi ima dandanes opravka samovšečni golob…

Ob dejstvu, da je udbaško fašistično pogojeni golobček (ki je v domeni, da so današnji pravi fašisti tisti, ki zase trdijo, da so antifašisti) v predvolilnem času politične rivale poimenoval s fašisti, se nima kaj čuditi nad uzrto podobo v ogledalu, ki je nič drugega kot posledica predhodnega delovanja norih KUL-cev (in vseh njihovih udbaških podpornikov…), ki so celo z revolucionarnimi težnjami pouličnega bicikliranja dve leti dnevno rušili njim neljubo oblast, vse z zavržnimi dejanji, ki niso niti senca tovrstnemu navadnemu procesnemu dejanju, če več, ob tem so celo javno pozivali k smrti predsednika vlade in njegove družine z dvema majhnima otrokoma, da ne omenjam javnega izpada njemu najbližje zafustrirane politične priležnice – ups, sem se en malo zatipkal, pravilno: deležnice, ki je demokratično izvoljenega predsednika vlade poimenovala za zafustriranega velikega diktatorja, potem pa se je v njej lastni borni kokošji pameti javno popravila, da je le-ta zgolj majhen diktator…

Kljub vsem vzvodom udbaške globoke države, vsa golobja pamet golobu ni pomagala, da ne bi predvidel smele poteze njemu neljube opozicije, kar mi da misliti, da golob le ni tako inteligenten kot ga reklamirajo Drakulini vampirji in Drakuline presstitutke/presstituti…, s čimer se je potrdila empirično preverljiva domena, da se IQ udbaških vazalov ne sešteva, pač pa celo pada ob naraščanju množice udbaških vazalov…

Otročji odziv goloba nakazuje empirično dokazljivo domeno, da doktorat ne odraža nivoja inteligence, kjer za premnogi pridobljeni doktorat v RS velja, da prej odslikava debeline kože na riti kot same inteligence (npr. šolski primer tovrstnega disproprca je akademsko ‘izobražena’ udbaška krivosodnica alja kratovac ex. Prokopović, ki ji njej lastna naravno borna pamet ne zagotavlja niti nivoja zakonitega sojenja…), da ne navajam primerov, ko način pridobitve doktorata kot takega odraža pretežno ležeči položaj doktorske kandidatke/kandidata, kar bi lahko potrdila celo kakšna golobja poslanka…

Pa še nekaj velja – empirično dokazljivo – velja domena, da je doktorirani lopov še vedno –  zgolj in le lopov…

Ob vsem tem je moč zapisati – dobro jutro golob, dobrodošel v udbaški politični kurbariji balkansko skurbane RS, kjer ne dvomim, da je dovolj politične kurbarije potrebnih levičarskih kandidatk, ki ti bodo nastavile – ramo, na kateri boš v trenutkih napetosti/potrebe lahko odložil/spraznil od politike polno zafustrirano glavo…

Tozadevno zmaga izjava goloba, ko se poziva na (politično) normalnost, ko velja, da ga ni človeka na Svetu, ki bi lahko predpisal recept za (navadno) normalnost, kaj šele za politično ne/normalnost…

In če je po golobovem mnenju/prepričanju osnovna enota za (politično) normalnost to, kar so v Parlamentu in izven Parlamenta minuli dve leti počeli udbaško sprostituirani nori KUL-ci z njim lastno Drakulo/udbaškim botrom milanom kučanom na čelu, vse z vsemi tozadevnimi vampirji/’koristnimi idioti’ in množico primitivno yugonostalgične levičarske drhali, za katero velja, da ji samostojna RS ni bila in ni intimna opcija, kar levičarska drhal izkazuje tudi na zavržni način, ko žvižga v času igranja himne samostojne RS in kruli kot lačne prasice v času minute molka v čast padlim za samostojno RS – lahko zapišem zgolj – ZBOGOM PAMET, dobrodošla golobova norost!

Saj ni res, pa je…

Franc Trunk, Veteran vojne za Slovenijo

Kako začeti? Nova oblika civilizacije

0
Atene, Nekropola (foto: Pixabay)

Piše: Franc Bešter

Najprej: zakaj naj bi začeli z novo obliko civilizacije, z novo zgodovinsko paradigmo? Ker je ta (novoveška) civilizacija v svojem bistvu propadla, znanstveno-tehnični razvoj je za sabo pustil stanje divjine in opustošenja na Zemlji, da ne rečem še kaj hujšega: vladavino satana.

Potem se postavlja vprašanje, na kakšen način naj bi to novo kulturo začeli graditi. To v veliki meri zavisi od pogojev, sredi katerih bomo začeli. Te okoliščine pa so, kot že omenjeno, »divjina in opustošenje«. Divjina: kaos v družbi. Opustošenje: ruševine v dušah ljudi. Ker pa je ta razvoj prinesel tudi hitro in zapleteno življenje s tehniko, je logično, kaj iz vsega skupaj sledi: dogajanje sveta, znotraj katerega moramo delovati, je močno spremenjeno, predvsem je postalo mnogo bolj nepregledno in nepredvidljivo kot nekoč. S tem pa se že nekoliko nakazuje, na kakšnih resnicah in znanjih naj bi začeli graditi nekaj novega, naprednejšega: še nikoli ni bilo tako očitno, da je luč razuma prešibka, da bi razsvetlila temo sveta. In da je razsvetljensko paradigmo treba preseči, nadgraditi. Pokazalo se bo, da potrebujemo znanost (znanje) za spoznavanje resnice o stvareh, osebah, dogodkih sveta. To resnico nam lahko prinese le Beseda kot Resnica. Znanje za to  se zato ne skriva znotraj racionalistične miselne zgradbe, pred nami je naloga, da presežemo (premagamo) razsvetljenski racionalizem, ki je kuga naše dobe, predvsem s tem: da sprejemamo, kar prihaja od Duha (Besedo). Seveda to od človeka zahteva določeno stopnjo duhovne zrelosti, a nova civilizacija naj bi takšna tudi bila: zrelejša od sedanje (moderne). Srednji vek: otroška doba človeštva. Moderna: pubertetna (se pravi še ne-zrela) doba.

Mislim, da bo ta naprednejša, zrelejša doba gradila predvsem na znanju (znanosti) za pravilno odločanje na tem odru sveta. Ali je današnje odločanje ljudi »nepravilno«? Upam si trditi, da res, iz dveh glavnih razlogov. Ker pri tem uporabljajo zgolj svojo pamet in svoje racionalistično znanje – z vsem tem ni mogoče spoznati resnice o dogajanju sveta (poznavanje tega dogajanja pa je pri odločanju nekaj ključnega!). Odločanje pa seveda odločilno pogojujejo tudi cilji, ki jih s svojimi delovanji skušamo doseči, in dejstvo je, da današnji ljudje sledijo predvsem zadovoljevanju svojih telesnih potreb (temu se pravi materializem). Zakaj naj bi bilo postavljanje tega (materialnega) v življenju na prvo mesto napačno?

Če sledimo razodetim resnicam (o Bogu, svetu, človeku), naj bi človek v življenju najprej iskal nebeško kraljestvo, se pravi tisto, kar potrebuje njegova duša. Duša! Zaradi empiričnih znanosti je vera vanjo ( v sam njen obstoj!) v tej kulturi močno opešala, še manj se seveda ljudje zavedajo njenih lastnosti, sposobnosti in potreb. Materializem naše dobe torej zamenjati z idealizmom.

Iskati nebeško kraljestvo: vanj vstopa (s svojo dušo) tisti, ki spolni voljo Boga. To kraljestvo torej iščemo tako, da iščemo to voljo (božje želje). Kaj On želi, hoče, kje in kako naj mu služimo, služimo mu v hoji za Besedo, iskati Boga pomeni v življenju iskati to pot (te poti). Ali pa je v moči človeka, to pot najti? Ne, ker je božja volja skrivnost, to mu lahko pokaže le Bog sam, po svoji Besedi in svojem Duhu. Ta pot zato zahteva sprejemanje tistega, do česar je naša doba ravnodušna: sprejemanje tega, kar prihaja od Duha (Besede). S tem se nakazuje, na kakšni filozofiji in kakšni znanosti naj bi gradila »nova doba«: na znanosti o hoji za Besedo.

Materializem ni prava pot. Jezus v evangeliju pove, da »po vsem tem (po materialnem) povprašujejo pogani tega sveta«. In priznati je treba, da danes večina res povprašuje po tem, še en močan znak, da našo dobo označuje tudi poganstvo (brez-boštvo)! Jezus v nadaljevanju obljublja, da nam bo (če bomo v življenju najprej iskali Boga, se pravi njegovo voljo) tudi »vse drugo (za telo) navrženo«. Te besede nam dajo vedeti, da nam pot hoje za Besedo naklanja tudi materialne dobrine oz. da je takšna pot skozi življenje tudi varna pot.

Ta resnica je tudi povsem logična, če izhajamo iz razodete resnice, da »se vse dogaja po božji volji«, od tega dogajanja pa ključno zavisi uspeh naših delovanj, celo sam naš obstoj! Dogajanje sveta se namreč ne odvija samo po učinkovanju materialnih energij, ampak tudi po delovanju Duha (Duh je dejavnik, ki temu dogajanju daje smer), zato »Duh resnično napolnjuje ves svet«. V hoji za Besedo pa človek vedno bolj postaja orodje Besede in Duha, Duh pa pomaga svojim orodjem, jih s svojim delovanjem podpira, zadržuje njihove padce.

Naloga, ki nas čaka, je torej preseči, nad-graditi enostransko podobo sveta in človeka, kakršno je zgradila moderna znanost, k celoviti podobi spadata tudi duša v človeku in Duh v svetu. Duša: vera vanjo je bila v vseh dobah in kulturah tako rekoč samoumevna, danes to ni več. Z renesanso je namreč človek začel raziskovati tudi telo, danes ga raziskujemo že do zadnjih molekul in atomov, in mnogi so začeli zanikati dušo, ker je znanost v telesu ni našla. Na nas je zato, da začnemo natančneje spoznavati tudi dušo, tudi njene lastnosti, ki so zato lastnosti človeka, in ena od teh je tudi njegova presežnost: človekov duh znotraj zemeljskega (v materialnem svetu) ne more najti potešitve, iskati Boga pomeni iskati tisto, v čemer duh to potešitev lahko najde.

Spoznavati Duha in dušo: to tudi zato, ker je (edino pravilno!) pot skozi življenje (hojo za Besedo) mogoče najti le s pomočjo božjih znamenj, ki jih daje Duh in ki se dogajajo na področju duše.

Spoznavna stavba

Bog, Duh, duša: same metafizične stvarnosti, ki jih veliko sodobnih ljudi ne priznava več, kaj šele, da bi o njih imeli kakšno znanje. Vendar, ugotovili smo, da je zadnja velika revolucija v razvoju orodij (pojav tehnike na planetu) za seboj pustila tudi neko opustošenje, ne la v naravi, tudi v človeštvu, kar zahteva tudi revolucijo v načinu odločanja. In da znanja za pravilno odločanje ni v racionalistični spoznavni stavbi ( v tisti, ki je pomagala ustvariti tehniko). Pri odločanju je ključnega pomena metafizika, spoznavna stavba za pravilno odločanje in usmerjanje v življenju zato lahko raste le iz temelja razodetih resnic. Se pravi, da se znanje za to skriva v Svetem pismu. Ali ni potem Cerkev kot oznanjevalka in razlagalka le-tega poklicana, da ljudi opremi z znanjem za to? Še posebej, ker se pri odločanju srečamo tudi s problemom etike. Načelno res, a ob tem se lahko vprašamo: kdo danes sploh vidi v veri (krščanstvu) znanost za odločanje v vsakodnevnem življenju?

Prvi od vzrokov za to stanje pa je seveda v tem, da je večina ljudi (Zahoda) zaradi rušilnih učinkov racionalizma to vero izgubila. Velik odpad, ki ga je doživela Cerkev, je sad racionalizma. Problem pa ni samo v tem. Če pogledamo samo Sveto pismo: ali so tam resnice (znanje) podane tako, da bi to bilo blizu načinu mišljenja modernega človeka, in tako, da bi bilo to znanje uporabno pri odločanju sredi sodobnega sveta, pri načinu življenja, ki ga ključno določa tehnika? Bojim se, da ne. Dva tisoč in več let stara vsebina kljub novim prevodom, v svojem načinu in obliki zveni arhaično. Knjige, nastajajoče pred tisočletji, v povsem drugih pogojih bivanja in načina življenja. Res, da se človek, kar se tiče njegovih temeljnih motivov, strasti, potreb, lastnosti ipd. v tem času ni spremenil, dramatično pa sta se spremenila njegov način mišljenja in način življenja.

Kaj pa Cerkev, ki oznanja božjo besedo, zapisano v »knjigi vseh knjig«? Bojim se, da ne tako, da bi to ustrezalo časom in potrebam sodobnosti, da bi bilo to znanje uporabno v življenju, in neko znanje ima moč šele, ko se uporabi v praksi! V Cerkvi se npr. veliko govori o hoji za Kristusom, kar je logično, saj je ta pot bistvo krščanskega življenja, in o tem je veliko govora tudi v evangelijih. Vendar, nič ali malo je govora o tem, kaj pomeni hoditi za Kristusom, kako najti to pot, kako hoditi po njej, vztrajati na njej… . In morda najbolj usodno: duhovniki, ki pridigajo o tem, zavračajo, kar prihaja od Duha, brez tega pa ni mogoče najti teh poti, kajti naša pot je nujno iz konkretnih dogodkov sveta, in vsak človek hodi po svoji, posebni poti, konkretne dogodke (božje načrte zanje) pa lahko prepoznamo samo s pomočjo Duha oz. po znamenjih, ki prihajajo k nam po Duhu, npr. skozi videnja, videnja v (lucidnih) sanjah. Dokler bodo ljudje do tega ravnodušni, dokler tega ne bodo sprejemali in tega uporabili za odločitve v življenju, v veri ne bodo našli in videli znanost za pravilno odločanje.

Vendar, zakaj se danes v Cerkvi to (da bi se npr. ravnali po videnjih) zavrača? Ker je kuga razsvetljenskega racionalizma prodrla tudi v Cerkev. Zakaj racionalizem to (kar prihaja od Duha) zavrača? Ker ta filozofija postavlja Razum na prvo mesto, in zato noče priznavati nič višjega od razumskega spoznanja, vse podreja Razumu, tudi to, kar prihaja od Duha (čeprav to razum visoko presega!), tako, da si to razlaga z raznimi teorijami (konstrukti Razuma!), s tem pa jih zavrača kot nekaj nadnaravnega in od Boga, kot smiselno sporočilo človeku, ki na prvi pogled izgleda nesmiselno – ker le malo od tega lahko razumemo. Ne moremo razumeti vsega – ker so te stvari nad našim razumom.

Človeške teorije so zato Cerkev spremenile v puščavo – ker so povzročile zavračanje tega, kar prihaja od Duha.

Premagovanje enostranosti

Novo dobo, ki jo moramo začeti uvajati, bo treba uvajati predvsem s tem, s premagovanjem enostranosti današnje civilizacije (racionalistične, industrijske). Enostransko podobo sveta, zgrajeno od Znanosti, dopolniti (nad-graditi) z razodetimi resnicami o svetu in človeku. Iz te celovitejše podobe sveta in človeka pa nujno izhaja tudi revolucija v načinu odločanja, ki bo, po mojem, bistvena za novo, zrelejšo dobo. Zakaj? Ker je človek (tudi) duh, se bo odločal tako, da bo dosegal tisto, kar potrebuje duh (Boga). Ker svet napolnjuje Duh, ki daje smer vsemu dogajanju sveta (od katerega ključno zavisi uspeh naših delovanj!), se bo začel odločati tako, da bo užival naklonjeno delovanje Duha. To oboje pa se dosega ravno v hoji za Besedo. Ker pa gre na tej poti (teh poteh) za služenje Bogu, njegovi volji, le-te pa ni mogoče spoznati brez Duha, njegovih Del in znamenj, je bistvo te revolucije v načinu odločanja v tem: v odločanju s pomočjo Duha. In tu bodo ključna videnja: »Videnje nastane, ko se božji Duh sreča z našim duhom«. Znanost, ki lahko ustvari novo civilizacijo: znanost o hoji za Besedo.

Učinki znanj, inštitutov

Na tem svetu ne moremo živeti brez struktur, dva temeljna instituta, na katerih funkcionira moderna družba, sta demokracija in tržno gospodarstvo. Vendar, takoj, ko imamo neko institucijo, se avtomatično in nujno pojavijo tudi določene omejitve, pogojenosti, in one neogibno generirajo tudi svoje negativne učinke. Tako imata takšne učinke tudi demokracija in tržno gospodarstvo. Ob tem pa je treba poudariti, da je tehnika, najpomembnejša pridobitev moderne, ta dva instituta močno in globinsko preobrazila. Seveda je tehnika prinesla velike koristi, po njeni zaslugi so v sistemu demokracije ljudje veliko bolje obveščeni, informirani, tržno gospodarstvo je zaradi nje postalo mnogo bolj učinkovito in je ljudem prineslo neštevilne udobnosti in veliko blaginjo. A obenem je ravno (informacijska) tehnika demokracijo preobrazila v oblast Kapitala. In v namen ohranjanja te Oblasti ta tehnika hrani množice s poplavo ničevosti in norosti, z racionalizmom in pornografijo. Je soodgovorna za njihovo poneumljanje, za povzročanje duhovno-mentalne degradacije ljudi, in kaosa, zmede v družbi.

Uporaba tehnike v tržnem gospodarstvu: množice je to zapeljalo v uživaštvo, v potrošniški materializem. Masovna proizvodnja in potrošnja, kar vse je omogočila tehnika, pa sta sprožili prekomerno izčrpavanje in onesnaževanje narave, posledica je današnja huda okoljska kriza, ki se bo samo še stopnjevala.

Torej, z uporabo tehnike v sistemu demokracije in tržnega gospodarstva sta ta dva instituta te civilizacije postala nekaj zelo problematičnega, začela sta uničevati tako naravo kot družbo. K temu bi lahko dodali še znanost te dobe: v šolskem sistemu se množice (mladih!) vkaluplja v nek način mišljenja in neko podobo sveta, njihove možgane okužuje z racionalističnimi znanji, ki v človeku povzročajo racionalizem, ki je postal kuga naše dobe, smrtonosna za dušo.

Krize, v katere je začela zahajati ta kultura (Zahoda) že v prejšnjem stoletju (vojne, revolucije) in tudi te krize, ki v zadnjem času prihajajo ena za drugo, vidim predvsem v tej luči, glavni vzrok zanje vidim v teh negativnih učinkih, ki jih na naravo in družbi izvajata demokracija in tržno gospodarstvo, ob uporabi moderne tehnike znotraj njiju. Stanje znotraj te (racionalistične, industrijske) civilizacije je zato po nekem razvoju, predvsem na področju duhovnega in moralnega, zelo slabo, mnogo slabše kot si to predstavlja večina njenih pripadnikov, večinoma pogojenih z nekimi (zgolj materialnimi) vrednotami in pozunanjenostjo. Vendar, našo dobo, kot posledica tega (znanstveno-tehničnega) razvoja označujejo številne slabe stvari: racionalizem, materializem, nemoralnost, sebičnost, nečimrnost, neurejena spolnost, poganstvo in ravnodušnost do vsega, kar prihaja od Duha. Zaradi teh negativnosti ta doba zahaja v slepe ulice, brezizhodnosti.

Kje je izhod?

Na dlani je, da moramo začeti čim prej z novo obliko civilizacije, v nasprotnem primeru bodo krize te dobe vedno hujše in se lahko iztečejo v neko dokončno katastrofo. Vendar, kaj je lahko alternativa najpomembnejšim dosežkom moderne: znanosti, tehniki, demokraciji, tržnemu gospodarstvu? Alternativo vidim v bistveno drugačnem delovanju s tem in znotraj tega, predvsem v novi, bolj odgovorni uporabi tehnike znotraj demokracije in tržnega gospodarstva. To sta dva formalno-pravna okvira, znotraj njiju pa je mogoče delovati tako ali drugače. Preden začnemo delovati v neki smeri, pa se moramo odločati, odločiti.

Mislim, da zadnja velika revolucija v razvoju orodij, pojav moderne tehnike na planetu, zahteva še eno veliko revolucijo: revolucijo v načinu odločanja. In potrebna je tudi znanost za spoznavanje resnice – o stvareh, osebah, dogodkih sveta. Resnico o tem lahko pozna le Duh, kar kaže na to, da se je v življenju mogoče pravilno usmerjati samo s pomočjo Duha, ne s svojo pametjo.

Ena temeljnih resnic, na kateri bo treba graditi je, da je človek (tudi) duh, duša, in zato presežno bitje: ena zadovoljena želja rojeva novo, večjo, ki jo je teže zadovoljiti, poskus zadovoljevanja želja znotraj materialnega sveta je zato kot gašenje ognja z bencinom, poleg tega to povzroča uničevanje narave: do tega je prišlo tudi zaradi stalnega večanja naših telesnih potreb in materialnih udobnosti, ob vsem pa poleg tega ostajamo prazni, nepotešeni.

Zato bom na kratko ponovil tisto, o čemer sem tu že pisal: zasledovati bo treba duhovne, ne materialne cilje. Se pravi metafizični cilj, ki lahko zadovolji našo dušo. Pot, ki vodi do njega, pa je mogoče najti le s pomočjo Boga (njegovega Duha). To je pot hoje za Besedo, in ta pot človeku Besedo tudi naklanja. Prihod Besede je namreč dar (milost) in Beseda je Resnica – o dogajanju sveta.

S takšno življenjsko usmeritvijo pa spontano začnemo premagovati tudi negativnosti, ki jih je naplavila moderna. Racionalizem: s tem, ko sprejemamo (in v življenju uporabljamo!) to, kar prihaja od Duha. Premagovati današnjo ravnodušnost do vsega tega. Materializem: ta pot (hoje za Besedo) nujno in vedno zahteva tudi odpoved. Ta civilizacija je postala kultura velikih materialnih vezanosti, kar je način življenja v nekem  ne-znanju: v nezavedanju, da človek kot duh ne pripada temu (materialnemu) svetu. In s tem, z ne-vezanostjo, z odpovedjo pohlepu, lahko človeštvo začne bolj odgovorno ravnati tudi z naravnimi resursi. S tem bomo premagovali tudi nemoralnost (današnjo hudo moralno krizo), kajti pot hoje za Besedo je steza kreposti, na kateri naša dejanja sredi sveta pridobijo na moralnosti. Ko hodimo po stopinjah Besede, satanu razdiramo njegove niti.

Za boljši svet?

Našo dobo, kot posledica nekega razvoja, označujejo mnoge negativnosti, če naj bi v tem svetu delali za boljši svet, bi zato morali delati na neki novi obliki kulture, kar nujno pomeni: na neki bistveno drugačni filozofiji in drugih znanjih kot moderna. Vendar, civilizacija za svoje delovanje, da lahko obstane, nujno potrebuje tudi neke strukture. Kaj bi torej z demokracijo in tržnim gospodarstvom – čemur ni videti alternative?

Odgovor vidim v naslednjem: znanja in instituti moderne so vzpostavili silnice, ki delujejo rušilno na duše ljudi, ki njihove duše uničujejo. Na nas je zato najprej, da se zavemo, v katero smer deluje tok sodobnega sveta. Da poznamo vzrok tega (racionalizem in materializem te dobe) in se potem škodljivim silnicam zavestno upremo, da plavamo proti toku, če nas tok odnaša, to vodi v duhovno smrt.

Institutov te civilizacije seveda ne moremo spreminjati in »nove dobe« tudi ni mogoče uvajati »od zgoraj«, po politični poti. Vendar pa nam nihče ne more preprečiti, da znotraj nekih okvirov začnemo delovati bistveno drugače, da se zavestno upremo škodljivim učinkom medijske demokracije in tržnega gospodarstva, da se jasno zavemo svoje resnične narave (da smo tudi duh) in da je sredi sveta treba tudi tako DELOVATI: BREZ VEZANOSTI! In potem bistvo nove kulture: revolucija v načinu odločanja, odločanje s pomočjo Duha. Duh pa nas hoče voditi po poteh hoje za Besedo, te poti namreč vodijo dušo k njenemu vzvišenemu, skrajnemu cilju. Zato bo temeljno znanje nove civilizacije znanje o tej poti, in jasno je, da le-to vključuje znanje o duši in Duhu in zelo zahtevno učenje jezika Duha. Ta pot se nam razkriva le po tem jeziku, tudi po jeziku (nočnih) videnj.

Ta pot zahteva tudi globinske obrate v človeku, npr. obrat od pozunanjenja k ponotranjenju: ker tisto, kar prihaja od Duha, prihaja v dušo, torej v notranjost. In človek to višje Življenje živi na področju duše. In obrat k teocentrizmu. Ta zahteva, da iz duše odstranimo stvari, ki jih tam postavljamo na prvo mesto: Človeka, Denar, Oblast, Razum, Tehniko, Bogastvo… . In če človek potem dvigne raven svojega odločanja in delovanja sredi tega sveta na neko višjo raven, se lahko na področju njegove notranjosti zgodijo velikanske spremembe. Razlika med notranjostjo človeka, ki deluje po svoji pameti, nagonih in strasteh, in človeka, ki deluje na ta višji način, je velikanska! A ravno ta drugačna notranjost bo, po mojem, bistvo nove zgodovinske paradigme.

Mislim, da se danes, celo v Cerkvi, podcenjuje pomen notranjega stanja ljudi, stanja duš. Če kdo začne veliko govoriti o duhovnosti ali celo mistiki, se navadno zamahne z roko, češ: tu smo zato, da dobro ravnamo z zemeljskimi danostmi in delamo za boljši svet, tako da se držimo določenih moralnih načel in pravil.

Tu se pozablja na »celega človeka«: npr. na to, da duša generira misli, ne možgani, in da mora človek, preden začne kakorkoli delovati, le-to misliti, imeti v srcu in v glavi. Kakšne bodo te misli (in potem dejanja), zato zavisi od »tega, česar je polno srce«, se pravi od vsebine in »materiala« v njem, od duhovnega stanja človeka. Če njegova duša ne bo izgrajena, če se v njej pojavijo razpoke in ruševine, iz tega neogibno sledi, da tak človek ne bo sposoben konstruktivno delovati in z drugimi so-delovati, pojavile se bodo tudi razpoke in ruševine v medčloveških odnosih. Ravno zato v tej smeri deluje tudi satan: on hoče narediti ruševine iz naših duš, duše uničuje tako, da jih hrani z ničevostmi (npr. preko medijev: v njih je poplava samih ničevosti!), s tem pa širi v družbo nered in zmedo. Satan: tisti, ki vse zmeša. Iz tega sledi, da se civilizacija lahko začne izgrajevati samo in edino na področju duš ljudi oz. v njihovi notranjosti. Verjamem pa, da so nam, do absurda pozunanjenim Zahodnjakom, take ideje postale dokaj tuje in težko razumljive.

Civilizacija pa se seveda ustanavlja in izgrajuje sredi sveta, kakršen nam je dan, zato moramo začeti tudi s celovitejšo podobo sveta, h kateri spada tudi živi in v srcu materije večno delujoči Duh. Vse na svetu se dogaja po volji (načrtih, delovanju) Boga oz. njegovega Prsta, od tega dogajanja pa odločilno zavisi uspeh naših delovanj, zato moramo sredi sveta delovati tako, da si bomo pridobili naklonjenost delovanja te žive sile.

Iz tega sledi, da je takšno tudi vremensko dogajanje: smer mu daje Duh. Ono ni samo rezultat energij, prihajajočih s Sonca, zgradbe planeta (oceani, kopno…), sestave atmosfere itd., ampak tudi delovanja Duha, prisotnega v vsaki molekuli atmosfere. Zato si upam trditi, da so današnje vremenske nesreče tudi rezultat velike nemoralnosti sodobnega sveta. Na poti sledenja Besedi, na kateri si pridobimo naklonjenost Duha, tako lahko prispevamo tudi k omilitvi naravnih nesreč.

Franc Bešter, Slovenija

Gospod Trunk ima tudi tokrat prav “Odziv na njegov članek Bog nam pomagaj”

0
Robert Golob in Urška Klokočar Zupančič. (foto: STA / Bor Slana)

Piše: Frančiška Buttolo

Domoljubom in demokratom je ostalo samo še tajno delovanje za samostojnost in demokratičnost Slovenije. Zelo me je namreč presenetilo, da se je nad osamosvojitelji in vidnimi borci za demokratičnost in samostojnost Slovenije že pred nastopom nove vlade začelo škodoželjno izživljanje nekaterih birokratov, očitno predanih ljubljanskim političnim veljakom.

Sama zadnje čase občutim le kako manjšo prasko ideološkega izvora. Resnično hudobijo  pa morajo prenašati ljudje, ki resno nasprotujejo kakemu kandidatu za ministra. Najbolj so na udaru Šarčevi nasprotniki,  se zlasti če so tudi vidni osamosvojitelji.

Prav žrtev tovrstnih mučenj je tudi starejši mož, ki je delal še prav posebno sive lase nasprotnikom osamosvojitve pri časniku Delo. Za Jugoslavijo navdušeni  izdajalci v  uredništvu Sobotne priloge so o njem pisali, kot da je najhujši razbojnik v vsej slovenski zgodovini. Kar naprej ga po telefonu kličejo neka čudna podjetja s podizvajalci, da potrebujejo neke njegove privolitve za prehod komunikacijskih sredstev z enega podjetja na drugo. Kar naprej mu pošiljajo neke dolge ankete, naj jih izpolni, ker mu bodo sicer odklopili vsa komunikacijska sredstva.

Ker je mož star in bolan, se boji, da mu bodo onemogočili stike z zdravniki. Vse to ga vse bolj spravlja ob živce, saj se včasih komaj uleže k počitku, že ga vrže pokonci zvonenje telefona. Oglaša se vedno kaka druga neznana oseba, iz vedno drugega podjetja ali oddelka, in mu ukazuje, kakšne podatke  mora dati, pa čeprav jih je dal že večkrat. Znova jih  pove, ves jezen, da mu spet zagrozijo z izklopom telefona. V resnici pa človek še zdaj ne ve, kdo ga muči. Vsekakor neznani ljudje iz nekega podjetja, ki je multinacionalka. A očitno uradniki v tem podjetju, razen z delom s komunikacijskimi sredstvi, opravlja se neko drugo, bolje plačano delo.

Tudi sama imam z njimi nekaj izkušenj, zelo poučnih. Udba na kubik. Bojim pa se, da se začenja komunistični revanšizem, pa da je grožnja z izklopom vseh komunikacijskih sredstev zaradi slabo izpolnjenega vprašalnika prava malenkost, vsaj v primerjavi z grožnjami in njihovimi mafijskimi uresničitvami, kakršna je bila tista, ki je prizadela spoštovano družino  Trunk. Osebno ne poznam nikogar od njenih članov, mojo pozornost pa je ta družina zbudila zato, ker sem (v letih okoli 1970) v Muzeju ljudske revolucije izredno spoštovala, tako kot tudi vsi drugi v tej ustanovi, elegantnega starega gospoda, muzejskega vratarja, nekega upokojenega učitelja (menda strokovnega) s priimkom Trunk. Morda je bil v sorodu s to družino.

Bil je izjemno pogumen in pošten gospod, kritičen do komunističnih krivic, zelo izobražen, kar mu je priznaval celo znan profesor zgodovine, ki se je raje pogovarjal z njim kot pa s tedanjimi muzejskimi kustosi.

Da, mučiti so nas začeli. Že spet. Bog nam pomagaj!

Frančiška Buttolo, Ljubljana

Velika koalicija? in še je čas

0
(foto: STA)

Piše: Frančiška Buttolo

Je v resnici zmagala koalicija KUL, Svoboda pa je bila le fatamorgana naivnih volilcev? Ni mi pri srcu velika koalicija, a takšna je bila v resnici volja slovenskih državljanov na zadnjih volitvah. Leva vlada s tolikimi komunisti je NASILJE nad slovenskimi državljani.

Popoldne sem bila v središču Ljubljane.  Nekako tiho je bilo. Še veliko mask, v strahu pred pandemijo. Zdaj je že skoraj deset zvečer, v naselju BS-3 je popolna tišina. Nihče ne poseda na klopeh ob športnih igriščih. Med pandemijo jih je bilo več. Več smeha, klepetanja, igranja košarke na našem  igrišču do enajstih.

Ne morem še v posteljo. Nekaj napol bolečega in napol zgodovinsko svečanega občutim. Je nocoj poslednji večer demokracije v zgodovini Slovenije? Jutri bo sklic nove zasedbe v parlamentu. Prihajajo komunistični poslanci, pa naj se imenujejo kakorkoli. Tokrat prihajajo za vedno. Za vedno, dokler bo slovenska država. Ljudi absolutno obvladujejo, politično so z novimi generacijami, vzgojenimi  v duhu še hujšega marksizma kot v zadnjih desetletjih Jugoslavije. V duhu trdega Gabrovega komunizma. Gospodarstvo je v njihovih rokah, večinoma. Vojske ne potrebujejo, če jih varuje Rusija, nimajo česa izgubiti, kvečjemu na Balkan se lahko vrnemo. To pa bi bilo celo čudovito, za komuniste vedno.

Navdušenja, ki ga je bilo veliko v prvih dneh po volitvah, pa vendarle ni več. Samo strah in bežanje v zasebnost. Verjetno bo komunistična garnitura morala poskrbeti za številne prireditve, če bo hotela zabrisati  dejstvo, da je ljudi strah prijateljskega druženja. Kajti nikoli ne veš, če te ne bo sosed ovadil, ko te bo videl s kom, ki je podpiral Janšo. Tudi družinskih praznovanj bo manj. Številni bodo ostali brez služb, še zlasti izobraženci. Ti bodo vsi stigmatizirani, imeli jih bodo za nekakšne domobrance, zaradi katerih bi lahko trpela vsa družina. Približno tako bo, kot  je bilo po drugi svetovni vojni. To je mogoče čutiti iz dneva v dan bolj.

Tudi tisti, ki  niso marali Janševe vlade, se bojijo. Ljudje so spletkarski, zlasti v službi si lahko kar kaj izmislijo, da bi koga spodrinili. Stari se bojimo evtanazije. Protestniki ogrožajo dojenčke tik pred prihodom na svet, kot da za varnost matere ni mogoče opraviti carskega reza, z nesrečnim človeškim bitjem pa ravnati tako, kot v vseh drugih primerih, kadar gre za  na smrt bolnega človeka. Pa nisem absolutna nasprotnica splava, ampak sem proti splavu zlasti takrat,  ko v resnici ne gre za splav, temveč za totalno marksistično emancipacijo žensk brez pameti in brez srca.

Da, zaradi marsičesa je nocoj v naselju BS-3 čudna tišina. Čeprav so v njem skoraj vsi sovražili vlado Janeza Janše.  Če je niso sovražile vsaj tri družine v vsakem skoraj trideset stanovanjskem bloku, je bilo že veliko. Ampak zdaj gre za nekaj drugega. Zdaj ne gre za sovraštvo do skorajšnje nove vlade, komunistično Golobovo  vlado ljubijo, ne marajo pa vsega tistega, kar z njo prihaja. Zato je tako tiho, zato se strah zažira v betonske stene našega velikega stanovanjskega naselja.

Da, strah se je že razširil, strah. Sprašujejo se, kako je mogoče, da so med kandidati za ministre v vladi imenitnega in sproščenega gospodarstvenika in evropskega izobraženca  dr. Goloba, s katerim so volilci s tolikšnim veseljem nadomestil s komunikacijsko bolj  okornim Janšo, vodje prav tisti strank, ki so jih še najmanj volili in izvolili, zlasti pa veliko, veliko manj, kot so izvolili kandidatov  v desnih strankah! Da bi bilo pravično, bi morali imeti v resnici veliko koalicijo. ,,(Meni ni ljuba, a takšna je bila v resnici volja naroda.

VELIKA  KOALICIJA?

IN ŠE JE ČAS.

Da so v Golobovi vladi ljudje, ki so se jih državljani želeli za vedno znebiti, tako volilci levice kot desnice, to NI PRAV.

Zakaj  je dr. Golob vse te ljudi, zoprne komuniste,  ki jih volilci niso več želeli videti v politiki,  praktično vse pripeljal v svojo vlado?  Je v resnici zmagala koalicija KUL, Svoboda pa je bila le fatamorgana naivnih volilcev?   Res je med komunisti  nekaj takšnih, ki se veselijo predvsem  obračuna nove vlade z Janezom Janšo, za vse drugo pa jim ni mar. Ampak ti so v manjšini, komaj nekaj jugonostalgikov, univerzitetnih, zlasti manj kvalitetnih učiteljev na FDV, pa nekaj še vedno udbovskih policistov in novinarjev na RTV.

Vse več pa  je tistih, ki vedo, da se dr. Golob, če se bo maščeval Janši, ne bo maščeval le njemu. Maščevanje v tem primeru čaka vse, vsepovsod v naši družbi. Vodilni komunisti,  kjerkoli se bodo hoteli politično zavarovati na tak način, da se bodo poskusili “rešiti” vseh Janševih podpornikov, ne bodo redki. Najbolj ogroženi pa bodo člani SDS. Zato je strah tudi mene. Nocoj. Nocoj – se mi zdi – uživam še zadnji dan svobode v svojem življenju, svoje svobode. V času vlade Janeza Janše se ni nihče  nikogar bal, na primer, nobeden od več kot sto protestov ni bil niti enkrat samkrat prijavljen. Po cesti se je vsakdo lahko drl in zmerjal Janšo, kadarkoli se mu je zahotelo, in zahteval  vrnitev v Jugoslavijo. Jutri pa bo v parlamentu za vse Slovence  nov dan. Dan Svobode, dan največje – vse bolj z neizvoljenimi komunisti napolnjenimi  pnevmatikami – parlamentarne  stranke, stranke strahu in groze po vsej Sloveniji.

Frančiška Buttolo, Ljubljana

Javni poziv predsedniku RS “3”

0
Borut Pahor. (foto: arhiv Demokracije)

Piše: Franc Trunk

SRAMOTA! za vas in državo RS je materialno dejstvo, da je na račun vam lastnega udbaškega krivosodnega zavlačevanja preteklo praktično celih DESET! let, kar je zanikrni udbaški tožilski izrodek poulično se goneče štabne kurbe primož suknaič (op.a. da zanikrnemu udbaškemu skotu v mukah crkne vse kar ima rad…) uvedel zoper mene/sina udbaški idiotkretenski konstrukt maloumne montirane obtožnice, ki je v celoti propadla s pravnomočno odločitvijo v sodbah:

1.     Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 12400/2013 z dne 17. 6. 2021

2.     Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 52710/2013 z dne 17. 6. 2021

In sedaj smo praktično pred zastaranjem predmetnega udbaškega pogroma zoper mene/sina, ko med vsaj povprečno raz/umnimi ljudmi velja, da niti pravnomočna oprostitev ne more vrniti niti enega procenta tozadevno uničenega življenja, niti ne more izničiti niti enega procenta tozadevnega trpljenja vseh članov družine Trunk:

  1. vse po moji ponižujoči NEZAKONITI!!! – z ničemer izzvani – brutalni! udbaško miličnjaški aretaciji v Uradu varuha človekovih pravic,
  2. vse po udbaških NEZAKONITIH!!! ponižujočih hišnih preiskavah, pri sinu z brutalno! razbitimi vhodnimi vrati,
  3. vse po udbaškem NEZAKONITEM!!! praktično enoletnem ponižujočem priporu mene/sina,
  4. vse po ponižujočem NEZAKONITEM!!! ‘vlačenju’ – vklenjenega po zatohlih udbaških sodiščih,
  5. vse po praktično triletni udbaški NEZAKONITI!!! ponižujoči dosojeni/izvršeni kazni zapora meni/sinu,
  6. vse po desetletju nečloveške kalvarije, ki jo doživljenjsko! prinaša družini Trunk tovrstno zavržno udbaško delovanje udbaških oblastnih izrodkov!

Se vi v vam lastni kognitivni prikrajšanosti egocentrične samozagledanosti sploh zavedate trpljenja matere/žene, ki nemočna prenaša povzročeno vseživljenjsko krivico prvorojencu/možu, njej/njeni družini, ki jo je povzročila in jo povzroča tudi vam lastna udbaška oblast – vse v pravno demokratični deklarirani državi RS – vse v tovrstni udbofašistični zlorabi Zakona/Ustave RS…!?

Se vi v vam lastni kognitivni prikrajšanosti egocentrične samozagledanosti sploh zavedate, da vsa voda Sveta in vsi detergenti Sveta ne morejo izprati/izbrisati tudi vam lastnega zločinskega udbaškega smrada/govna/gnojnice, ki je bila v NAKLEPNI!!! udbaški zlorabi Zakona/Ustave RS polita po družini Trunk – in mi naj bi to vam lastno udbaštvo mirno ‘bogaboječe’ prenašali v nedogled, malodane do naše ne/naravne smrti…

Malo morgen!  zvenijo zgodovinsko izrečene besede…

V kontekstu enoznačnih potrditev v predmetnih pravnomočnih sodbah VS RS, ki izkazujejo materialno dejstvo:

  1. da je zanikrni udbaški tožilski izrodek poulično se goneče štabne kurbe primož suknaič s podaljševanjem nezakonitega pripora de-facto! IZSILJEVAL!!! priznanje krivde za kazniva dejanja, ki jih ne jaz, ne sin nisva storila (op.a., kar vse je enoznačno pravnomočno potrjeno s sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019…)…
  1. da je krivosodna p(ra)sica alja kratovac ex. Prokopović (op.a. kjer, če kdo ve, zakaj je Prokopović za/pustil to krivosodno p(ra)sico – je to ravno Prokopović…) zoper mene/sina NAKLEPNO!!! sodila nezakonito s čimer vse je NAKLEPNO!!! kršila tako predpisano Zakonodajo kot moje/sinove človekove pravice…

upravičeno pričakujem vaše dolžno ukrepanje zoper predmetna oblastno udbaška izrodka primoža suknaiča in aljo kratovac ex. Prokopović, ki sta v pravnomočno dokazani oblastni zlorabi Zakona NAKLEPNO!!! kršila moje/sinove temeljne človekove pravice, vse v vašem spoštovanja 145. čl. Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo), ki vam nalaga, da ste dolžni naznaniti pristojnim organom uradno pregonljiva kazniva dejanja … (op.a. tako urad predsednika RS v vašem dokumentu št. 092-01-180/2018-187 z dne 24. 3. 2022…), saj je tovrstno pravnomočno potrjeno predhodno IZVRŠENO! oblastno kršenje človekovih pravic, krepko več kot dokazano 100% naknadno IZZVANO!!! ‘navadno’ uradno pregonljivo kaznivo dejanje zaradi – (metaforično!) zapisanih besed (op.a. skorajda izpolnjuje pogoje za takojšnje! zaplinjevanje tozadevne zanikrne oblastne udbaške drhali…)…

Času Čas!

Pričakujem, da me boste pisno obvestili, da ste zaradi tozadevnih pravnomočno potrjenih kršitev mojih/sinovih človekovih pravic – spoštovali dolžnosti, ki vam jih nalaga 145. čl. ZKP!

Nenazadnje, skoraj vas razumem v vam lastnem pro/udbaškem ne/delovanju – mnogo lažje je v vam lastnem udbaštvu neljubo nedolžno žrtev/sina Jureta psihično/fizično pokončati kot ukrepati zoper tozadevno vam kompatibilno udbaško oblastno organizirano hudodelsko kriminalno zločinsko združbo, kjer velja, v kolikor bi enemu nedonošenemu poulično se gonečemu udbašu jenullu tozadevno primerljivo kršili njegove! človekove pravice, bi vas le-ta že davno tega množično pobijal kot navadno! golazen, vse ob njemu lastnem izhodiščnem parametru, da mu že samo dveletno obče prenašanje njemu neljube oblasti daje vso pravico do razbijanja šip na Parlamentu in metanja granitnih kock v ljudi/policaje…

Saj ni res, pa je…

Franc Trunk, Veteran vojne za Slovenijo

Javni poziv predsedniku RS “2”

0
Borut Pahor. (foto: STA / Daniel Novakovič)

Piše: Franc Trunk

SRAMOTA! za vas in državo RS je materialno dejstvo, da državne institucije (npr. IRSOP, državno odvetništvo, državna tožilstva, sodišča, …) v zlorabi oblasti de-facto! NAKLEPNO! kršijo predpisano Zakonodajo oz. jo ne izvajajo že celih 30 let, kar je RS samostojna država, vse brez kakršnihkoli posledic za izrojene udbaško fašistično zanikrne oblastnike …

Ne glede na dejstvo, da ste na položaju, ko bi morali vedeti kaj se dogaja v RS, vas posebej seznanjen, da Državno odvetništvo RS, v njemu lastni udbaški skorumpiranosti nima nikakršnih pravil/navodil o profesionalnem pristopu k zaščiti interesov RS, ki jih predpisuje Zakon/Ustava RS, kjer Državno odvetništvo namesto, da bi ščitilo z Ustavo predpisane interese RS – v kontekstu pravnih postulatov, da je RS pravna in demokratična država – ščiti osebne interese pravnomočno prepoznanih uradniških kriminalnih zločincev, ko Državno odvetništvo v zaščito interesov RS ne uveljavlja Zakonsko predpisanega regresa za škodo, ki so jo predmetni uradniški kriminalni zločinci v zlorabi oblastnih pooblastil NAKLEPNO! povzročili posameznemu državljanu in je bila le-ta škoda pravnomočno prepoznana!

Taisto udbaško skorumpirano Državno odvetništvo dokazano deluje v škodo interesov RS, ko v njemu lastnem udbofašističnem modus operandi zavestno/načrtno/naklepno do skrajnih meja zavlačuje, vse v zavržni zlorabi oblastnih resursov in s tem finančno/fizično/psihično izčrpava/ubija posameznega državljana, kateremu je bila de-facto povzročena škoda z nezakonitim delovanjem kriminalno zločinskih oblastnikov. Tovrstno kriminalno zločinsko delovanje Državnega odvetništva je še toliko bolj zavržno, ko npr.

  • Državno odvetništvo v primarnem brezsramnem neprofesionalnem zanikanju protipravnega delovanja državnega organa IRSOPa (op.a. ki je že predhodno PRAVNOMOČNO! potrjeno….) prostodušno odkloni izvensodno poravnavo, pri tem pa vulgarno – mimo predhodno pravnomočnih pravnih postulatov – uradno zatrdi, da niso izkazana protipravna delovanja taistega državnega organa IRSOPa, s čimer vse Državno odvetništvo v njemu lastnem udbaškem fašizmu generira več kot desetletno zavlačevanje poštenega odškodovanja, kjer prvotna NEZAKONITO! povzročena škoda posamezniku iz 500.000 € REALNO! naraste na več mio € obveznosti, vse v breme davkoplačevalcev… – vse razvidno iz pravnomočne sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019

 

  • Državno odvetništvo v primarnem brezsramnem neprofesionalnem zanikanju protipravnega delovanja državnih organov, ki so generirali pravnomočno sodbo ESČP Trunk vs. RS, No. 60503/15 z dne 6. 12. 2018, kjer udbaško fašistično Državno odvetništvo v uradni pripravljalni vlogi/odgovoru na poziv ESČP, najprej na 27-ih straneh brezsramno laže/kozla po mojem sinu, vse v zanikanju uradnih materialnih dejstev, potem pa taisto udbaško fašistično Državno odvetništvo (v koruptivnem friziranju statistike izgubljenih tožb RS vs. ESČP…) tik pred izdajo uradne sodbe ESČP – samo, v imenu RS prizna mojemu sinu tozadevno kršenje človekovih pravic po kar ŠTIRIH! členih Konvencije, kar naknadno potrdi tudi uradna sodba ESČP… Posebej zavržna je vsa neprofesionalnost Državnega odvetništva, ki se tozadevno maloumno uradno! spreneveda, da je kazen RS, ki jo je v predmetni sodbi predpisalo ESČP Republiki Sloveniji zaradi tozadevnih kršitev človekovih pravic, vse v skupni višini 12.500 € – poplačilo vse! nezakonito povzročene škode mojemu sinu, kjer je ena od tozadevno nezakonito povzročenih škod tudi NEZAKONITA! prekinitev sinovega rednega delovnega razmerja, zaposlenega kot vrhunskega strokovnjaka ITT, zaradi česar je sin že celih osem let! brez redne zaposlitve, kar vse se meri samo v predmetno NEZAKONITO! povzročeni škodi – s pripadajočimi obrestmi – v zneskih več 100.000 € obveznosti – vse v breme davkoplačevalcev…, kje so pa še vsi stroški za plače zanikrnih državnih uradnikov, ki so generirali predmetno praktično 10-letno nezakonito škodovanje…

Ob predmetnih uradnih/pravnomočnih dejstvih ostaja odprto vprašanje, čemu Državno odvetništvo ne regresira tovrstnih NAKLEPNO!! nezakonito povzročenih škod, vse v breme davkoplačevalcev, še posebej, ker Zakon predpisuje tovrstno obvezo regresa!

tov. boruta pahorja, predsednika RS javno pozivam – da v času, ki mu preostane od ogledovanja lastne podobe v zrcalu in javnem poziranju – z njemu lastnimi svetovalci ukrepa v skladu z zaupanimi pooblastili, vse v zaščito davkoplačevalcev tako, da sproži vse zakonsko predpisane ukrepe zoper Državno odvetništvo, ki de-facto že celih 30 let ne izvaja predpisane zakonodaje…

Pričakujem, da me boste pisno obvestili o vašem tozadevnem ukrepanju…

Za morebitno razumevanje se vam zahvaljujem.

Franc Trunk, Slovenija

Bratuškova in Šarec, dovolj je bilo…..

0
Marjan Šarec in Alenka Bratušek. (foto: STA)

Piše: Sony Globokar

Volilke in volilci smo na zadnjih volitvah z volilnim rezultatom nedvoumno pokazali, da si mag. Bratuškove niti g. Šarca ne želimo več v vlado…, da je njun čas praznih obljub minil in to za vedno.

Gospod Šarec kot predsednik vlade ni naredil praktično nič, za upokojence pa dvakrat nič. V letih gospodarske rasti se pokojnine niso usklajevale niti redno niti izredno. S kupčkanjem je računal na predčasne voliltve in se krepko uračunal.. Pa mu ni bilo treba storiti nič. Oddelal bi svoj mandat in odšel v pozabo zgodovine kot že toliko “mož” pred njim. Pa še pokojninsko osnovo bi si popravil. Ko ga je nekoč poslanec SDS konkretno vprašal – kaj pa popravek krivic za stare upokojence upokojene po ZPIZ-2  mu na vprašanje  sploh ni odgovoril temveč je začel dolgoveziti… Enostavno povedano, da ni bil kos situaciji. Levica mu je metala polena pod noge, SAB si je tlakoval svojo pot..

O mag. Bratuškovi in njenih upokojencih. Na vsakem soočenju je bila vsaka njena tretja beseda “za upokojence”. Dasi ni za njih naredila praktično nič. Brezplačne vozovnice, pa Pingo sok in sendvič z ljubljansko salamo. Avtobusi in vlaki itak vozijo, z upokojenci ali brez njih. Takšni naj bi bili njihovi dnevi izletov in počitka. Pionirčki pri 80-tih letih starosti. Z minimalno pokojnino in 6 € uskladitve v času največje gospodarske konjukture. Denar pa naj bi šel v neke famozne raziskave, gerontološke študije…, tako kot je že izpuhtelo milijone €, za mešanje megle raznih samozvanih strokovnjakov.

Gospod ljubljanski župan ima izkušnjo z njo. Ta izkušnja bi morala biti v opomin vsem kateri sodelujejo z njo. Ob famoznem dvigu odmernega procenta  za moške upokojence iz 57,25 % na 63,50 % smo jo neštetokrat opozarjali, da je potrebno krivice popraviti tudi za nazaj. Bila je nedosegljiva, na sporočila ni odgovarjala. To me spominja na aparatčike, birokrate.. od tam nekje kjer danes divja vojna. Poslanec g. Bandeli mi je celo nekoč odgovoril, da poskušajo urediti tudi za nazaj, kar pa seveda sploh ni bilo res. Ni šlo namreč za v poseg v pridobljene pravice temveč le popravek tistim kateri so bili nepravično prikrajšani (enakopravnost spolov, ustava, Radbuchovo pravilo..). Slednje je uspelo NSi za kmečke pokojnine, prav tako za dokupljeno delovno dobo..

Mag. Bratuškova je imela odprta vrata do položaja evropske komisarke. Tam v Bruslju so ji šli vsi na roke. Kakšnega od svojih državnih sekretarjev bi zaprosila naj ji pripravi 100 strani elaborata, ga preštudirala in bi šlo. Pa je bila blamaža popolna, neznanje evidentno. Potem je zmanjkalo gimanzijskega znanja iz geografije (prometne povezave med vzhodom in zahodom).

Volilci smo jasno povedali, da si niti g. Šarca niti mag. Bratuškove ne želimo več ne v parlamentu, ne v katerikoli vladi. Dovolj je bilo! Upam, da bo novi mandatar to sporočilo razumel in upošteval. Drugače pa.. si bo skopal jamo v katero bo sam padel, prej ali slej. Preberem na blogu, da ena od delegiranih “navijačic” SAB-a predlaga naj mag. Bratuškova konec leta kandidira za predsednico Slovenije. Bog nam pomagaj! Nam in Sloveniji.

Sony Globokar, Zagorje

Poziv na demonstracijo za demokracijo in pošteno politiko

0
Slovenija (foto: arhiv Demokracije)

Piše: Franci Kindlhofer

Vse slovenske demokratinje in demokrati,

zadnje državnozborske volitve so premaknile politične kretnice na stranski tir. Kljub temu vsi pokončni demokrati respektiramo takšen izid volitev s predpostavko, da so bile volitve tehnično pošteno izpeljane.

Ne moremo se pa strinjati s tem, da se bodo pri sestavi nove vlade kršila demokratična pravila. Zato je potrebno, da temu odločno nasprotujemo. Pozivam, da se konec naslednjega tedna zberemo pred skupščino, da javno izrečemo naše ogorčenje in nasprotovanje in da opozorimo novega mandatarja, da spoštuje demokracijo in svoje delo usmerja v korist vseh državljank in državljanov.

Nastopiti moramo  proti naslednjim anomalijam, ki se pojavljajo:

  1. Imenovanju Tanje Fajon za kakršnokoli ministrico, ker se je javno kompromitirala s poklonom pred spomenikom velikega zločinca Borisa Kidriča v Ljubljani. Kdor v javnosti odobrava komunistične zločine, mu ni mesta v slovenski politiki in javnem življenju.
Foto: arhiv Demokracije

2. Vključevanje politikov, ki so se v preteklosti že kompromitirali zaradi vprašljivega opravljanja svoje funkcije, posebno pa še, če jim volivke in volivci niso namenili dovolj glasov, da pridejo v parlament, v važne politične funkcije, je milo rečeno smešno.

Demonstracija bo prijavljena. Vse podrobnosti bodo znane dan pred demonstracijo.

Franci Kindlhofer, Slovenija

Najbolj brano

Ljubljana
few clouds
16.9 ° C
18.1 °
15.8 °
87 %
0.5kmh
20 %
Sun
25 °
Mon
24 °
Tue
26 °
Wed
27 °
Thu
16 °