Prejeli smo

Doma Prejeli smo

Zakaj, zakaj vaju vprašam, gospoda Putin in Biden!

0
Kijev (foto: Twitter)

Piše: Frančiška Buttolo

Spoštovana predsednika dveh od treh največjih političnih velesil, zadnje dni beremo in poslušamo, da bi zaprtje krvavega neba nad Ukrajino lahko privedlo do tretje svetovne vojne. Zato, kot sem razumela, se mora Ukrajina takoj predati, saj ni več mogoče nadaljevati z umiranjem. Preveč grozljive so že podobe, nekakšni odsevi  v pompejskem ognjeniškem pepelu, nad svoje dojenčke sklonjenih, še doječih mater v hišnih zakloniščih po vsej državi, ki se zaradi lakote, mraza in izmučenosti  – skupaj z dojenčki – v katerem od zadnjih juter niso več prebudile. 

Grozne so podobe na ogromnih kmetijah, kjer se sestradane in žejne živali, v velikanskih hlevih, v enem zadnjih juter niso več prebudile.

Ampak, če bi jim hotel kdo pomagati, bi s tem sprožil tretjo svetovno vojno. To grozo je mogoče končati na en sam način:

Ukrajina mora nazaj k Rusiji, da bo nevtralna, menda tako kot Finska.

Ali res? Od kdaj pa je Finska ena največjih žitnic sveta?

Od kdaj pa je Finska rudninska velesila?

Od kdaj pa ima Finska dostop do tako strateško pomembnih obal in pristanišč, kakršna so ob Črnem morju?

Rusija bi bila brez Finske to, kar je, brez Ukrajine pa Rusija ne more biti – ostalim dvema enakovredna –  velesila . Torej, sploh ne more biti velesila. Z Ukrajino pa bo, vsekakor, morda celo prva.

Gospod Biden, pa bo – še eden, med vsemi drugimi – pokol Ukrajincev zadoščal za to, da bosta ZDA in Rusija uspešno zadrževali  nesluteni vzpon politične moči tretje velesile? Zdi se, da bo, vsaj nekaj časa. Največji filozofi Zahoda pa sklepajo, da zelo malo časa.

Ko prebiramo, gospod Putin, vaše obtoževanje ZDA, da ob priključitvi komunistične Nemčije k demokratični niso upoštevale dogovora o tem, da se NATO ne bo širil vse do ruskih meja, razumemo, da se z Ukrajino nikakor ne boste zadovoljili.

Gospod Biden, in ko bo Rusija napadla Poljsko, morda Češko, morda Madžarsko, ali pa ko bo z orožjem in politično – morda podprla Srbijo, pri njeni zahtevi za ponovno “bratsko” jugovzhodno povezavo, vsaj v regijo, če ne v novo –  srbsko – državo, gospod Biden, bodo ZDA spet mnenja, da bi vojaška pomoč imenovanim državam lahko –  kljub temu, da bi bile članice NATA, ali pa prav zaradi tega (!), lahko povzročila  svetovno vojno?

Neverjetno, edino zagotovilo za mir so – in bodo – še vedno samo od mraza, lakote in vsega hudega izčrpane mrtve – še doječe –  matere  z mrtvimi dojenčki v naročju. Mrtve, ker se v jutru po zadnji strašni noči niso več prebudile.

Preprosto umrle so, skupaj s svojimi dojenčki, skupaj s pametjo in vestjo človeštva, kot skozi vso zgodovino silnega napredka.

Frančiška Buttolo, Ljubljana

Nujna je velika koalicija!

0
Robert Golob in Urška Klakočar Zupančič (foto: Instagram)

Piše: Frančiška Buttolo

Pred par tedni sem objavila članek,* v katerem sem zapisala, da mi ni ugajala prezgodnja ponudba g. Janeza Janše za pomoč in sodelovanje z  novo vlado v korist vse slovenske skupnosti. Pravzaprav je bila ta pripravljenost g. Janše – po dolgih letih – prva politična poteza, ki mi ni ugajala.

Ampak g. Janša je imel  prav. Zelo prav. Izkušen politik je, zato dobro ve, da se po zadnjih volitvah vse pogosteje pojavljajo groteskne težnje v stranko Svoboda preoblikovane – in tudi za veliko denarja in politične moči – prodane leve (Kučanove) koalicije KUL.

Pod pretvezo “denacifikacije” (“janšizma”) in odstranjevanja korupcije se je g. Kučan odločil, da bo v Svobodo (prav frankenštsjnovsko reciklirano koalicijo KUL) prodal  mednarodnemu kapitalu (z zelo številnimi srbskimi mafijci, v najtesnejši povezavi s komunistom posebne sorte, g. ljubljanskim županom Jankovičem.

Vse to morda niti ne bi bilo tako nevarno, za Slovenijo dobesedno samomorilsko, če ne bi bil ves svet na pragu največje svetovne gospodarske krize, če se na obzorju ne bi že kazali obrisi nove pandemije.

Ampak, zlasti po zaslugi Kučanove novodobne tajne policije VOS (zdaj – namesto pod vodstvom Stalinove  “drugarice”, Zdenke Armič, v rokah  odslužene in zaslužne ‘prešetintutke”  oziroma glavne drugarice imenovane  madame v Svobodini parlamentarni skupščini) naš novodobni VOS (medijska tajna služba) že opremlja svoje poslovne prostore, v katerih bo inkvizicijska služba  – kot je videti in slišati v svobodnih medijih – hudo revolucione udbovske komisije za denacifikacijo in likvidacijo neposlušnih medijev in tistih, ki jih podpirajo.

S to “prešetintutko”  se  gre Golobova koalicija  prikrito komunistično revolucijo po vzoru zloglasne VOS, da bi lahko dr. Golob, skorajšnji predsednik vlade, na široko odprl vrata mednarodnemu (pretežno srbskemu) kapitalu, brez nevarnosti, da bi o vsem tem pisali “janšistični” mediji.

Vse to se bo prav kmalu dogajalo – v Sloveniji, jasno. V zbalkanizirani Sloveniji. Zato se mi zdi v tem, hudo nevarnem času, ko g. Kučan ne bi smel imeti prve besede, še najmanj pa bi jo smel uveljaviti preko – politično vsaj za sedanji, nevarni čas – povsem neprimernega predsednika vlade, kakršen je dr. Golob. Trenutno imamo enega samega politika primernega za vodstvo države, z – verjetno – kakega pol milijona Kučanovih udbovskih jugonostalgikov.

Zaradi vsega tega sem pred nekaj dnevi objavila članek** o nujni združitvi slovenske leve in desne politike v veliko koalicijo, z najuspešnejši ministri iz prejšnje vlade (vsaj Janša, Logar, Tonin, Cigler Kralj, Počivavšek) in z nekaterimi novimi (nekaj jih je gotovo odličnih tudi v levih strankah). Samo pod vodstvom takšne, velike koalicije, Slovenija lahko upa na preživetje.

Opombe:

*Ob letošnjem zgodovinskem – kolesarskem – dnevu OF

**Velika koalicija? In še je čas!

Frančiška Buttolo. Ljubljana

Kočevski Rog, skorajšnji tihi dom vsega slovenskega naroda in tudi slovenske države

0
Kočevski Rog (foto: arhiv Demokracije)

Piše: Franca Buttolo

Kočevski Rog  – še danes in nikoli več,  ker bo za  vso Slovenijo,  za slovenski narod in njegovo državo samo še neznani  tihi grob.  Predvsem zato, ker slovensko življenje s slovenskim narodom v Sloveniji izginja, tako kot njegova, slovenska kultura in njena dediščina. Že dolgo izginja, najhitreje pa  pod komunisti,  skoraj ves čas, od leta 1945 do 2022. Slovenija postaja dom prebivalcev z vsega sveta, multikulturna, nekakšna vseh mogočih  potnikov polna železniška postaja  na skrajni zahodni točki Balkana. Slovenija v resnici postaja največje balkansko (mafijsko) oporišče nekega skrotovičenega postkomunizma, seveda skoraj brez Slovencev. Obdržali se bodo samo tisti, ki bodo najbolj pesjanski do svojih sonarodnjakov. Takšni, ki bodo do njih brez najmanjše milosti. Pa se ti se bodo morali umakniti, ko bodo tujci Sloveniji spremenili ime, ali pa jo preprosto razkosali, nato pa njene posamezne dele  razprodali sosednjim državam. Po vzoru že zelo starih multikulturnih  teorij, med katerimi je bila najbolj dosledna kunistična, Kardeljeva, ki jo nekateri še zdaj odobravajo. 

Ob breznih v Kočevskem Rogu, v katerih so posmrtni ostanki vsaj dvakrat po deset tisoč nedolžnih slovenskih  ljudi,  se je ob  zadnji spominski svečanosti zbralo le nekaj sto obiskovalcev tega žalostnega kraja, najmanj pa mladih.

Ta, zadnja spominska svečanost v Kočevskem Rogu, kjer je v breznih menda okoli dvajset tisoč še vedno nepokopanih žrtev zmagovite slovenske komunistične revolucije po drugi svetovni vojni,  me je nekako pomirila. Če vseh teh žrtev Slovenci nismo mogli kulturno pokopati, ni prav nič  čudno, da nas ni več.

 Udeležba na svečanosti je bila skromna,  le nekaj sto  potomcev komunističnih žrtev in različnih, bolj ali manj  uradnih oseb, ki so prišle po službeni dolžnosti. Prebivalstva Republike Slovenije v resnici niti malo ne zanima  Kočevski  Rog.  Pač pa po vsej državi praznujejo –  plešejo, prepevajo,  se veselijo  in v kafičih  nazdravljalo    ob svečani prisegi zadnje komunistične vlade, tokrat pod  vodstvom jugonostalgičnega gibanja Svoboda, največjega – in tudi najbolj zmagovitega –  nasprotnika simpatizerjev protikomunističnih  ‘izdajalcev”, še zlasti pa “Hitlerjevih  domobrancev”, kot jih imenujejo, iz janšistične stranke SDS.

Seveda, tudi  novega predsednika vlade ni bilo, v Kočevskem Rogu,  pa tudi nobenega njegovega ministra. Naj bo jasno, naj se ve: ” Mi smo najprej komunisti na oblasti v Republiki Sloveniji (nekoč v Jugoslaviji), nato pa smo še evropski komunisti v skorajšnji multikulturni  evropski jugovzhodni (balkanski) regiji. Uradno, za pesek v oči, pa smo liberalci.”

Ker so na zadnjih volitvah v Sloveniji spet zmagali komunistični revolucionarji, je pol Slovenije presrečne.  Naj kar, zaradi lepše podobe te njihove zmage, javno  govorijo, da so levi in levo sredinski (liberalni) demokrati, ampak  interno, ko so sami, so njihovi odnosi prav tako partijski, kot so bili v Titovi komunistični diktaturi. Celo njihove znamenite trojke niso še  preteklost. Ker so nujne, tudi za varnost posameznega komunista. Takšna je pač slovenska komunistična liberalna demokracija.

 Takšna je sestava slovenske zadnje oblasti, v kateri je kar nekaj Slovencev, večinoma pa so njeni člani balkansko slovenski multikulturni Evropejci, nekateri z odličnim znanjem angleščine, ker se splača,  in s slabim znanjem slovenščine, ker se znanje tega jezika  ne splača. Pravzaprav pa je tako  še bolje, saj v resnici ni več Slovenije. Zdaj imamo evropsko multikulturno  Jugoslovenijo. In prebivalstvo je zadovoljno, policijska ministrica oziroma  ministrica za notranje zadeve pa bo s svojo policijo, kot je obljubila, Jugoslovence  celo osrečila. Srečna policija, srečni državljani, noro srečna policijska ministrica.

Če hoče kdo priti v levi, prevladujoči del visoke politike Republike Slovenije,  je najbolj priporočljivo, da  ne zna slovenščine. To je najboljši dokaz, da ni slovenski nacionalist ali fašist, in tudi zagotovilo, da v nobenem primeru ne bo končal v kakem kraškem breznu, rudniški jami (v kateri je še dovolj prostora), v mestni skriti kleti itn. Z vsem tem levi aktivisti že dolgo grozijo udeležencem in podpornikom  slovenskega osamosvajanja  in demokratizacije – tistim zavednim Slovencem,  ki jih sedanja oblast in njeni podporniki imenujejo janšisti, predvsem v stranki SDS in njenim  simpatizerjem. Tako grozijo zlasti članom Slovenske demokratske stranke.

Zato je prav tolažilno, da je letos kraj, kjer je peščica Titovih  slovenskih komunistov tik  po drugi svetovni vojni krvavo obračunala s “kontrarevolucijo”, velikim delom narodno in versko ( krščansko)  najbolj zavednih Slovencev,  elite slovenskega naroda, prav ta narod ignoriral. Zato je bilo na svečanosti  tako malo udeležencev, mladih pa še najmanj.

Slovencev, slovenskega naroda ni več, pa še ta ostanek ostanka je raje, kot da bi se udeležil maše ob breznih v Kočevskem Rogu, slavil – veselo in bučno –  zadnjo zmago komunističnega multikulturnega gibanja  Svoboda, ki je prevzelo oblast še z dvema komunističnima strankama, kmalu pa  se jima bodo pridružili, tako je nakazal predsednik vlade,  tudi krščanski komunisti oziroma kocbekovci. Slovenski demokratski stranki (SDS) pa bodo skoraj gotovo prepovedali – na kak skrajno zahrbten način –  vsakršno delovanje, da ne bi na naslednjih volitvah ogrozila ponovne zmage gibanja (kot bila OF, ne pa kot kaka buržoazna stranka) Svoboda.

Kaj bo sedanja komunistična oblast storila z najvidnejšimi člani SDS, o tem pa raje ne zapišem niti črke. Gotovo si bodo zanjo izmislili kak nov način množičnega pokola, s tako imenovano pravosodno mesoreznico, kot je daljnovidno nakazal na zadnjem televizijskem  političnem soočenju, takrat, ko so predstavniki komunističnih strank patetično zapustili  prizorišče, Ivan Gale (Grozni?). Samo poglejmo, kdo je v resnici sedanja ministrica za pravosodje, tako kot največja slovenska pesnica Svetlana Makarovič, velika, absolutna, ljubiteljica komunistične rdeče zvezde?

 Skratka, ponovno so zmagali komunistični revolucionarji, kot takrat, ko so brez sodb pobili,  zmetali v kočevska brezna (številne samo ranjene, še žive) okoli dvajset tisoč nasprotnikov  slovenskega stalinističnega komunizma. Pobili so jih toliko, in s tako uničujočo obtožbo, da so izdajalci slovenskega naroda, ne le iz  veselja  nad zmago svoje krvave revolucije, temveč iz preračunljivosti, da bi preprečili demokratične volitve.  Ob breznih v Kočevskem Rogu, v katerih so posmrtni ostanki vsaj dvakrat po deset tisoč nedolžnih slovenskih  Slovencev,  se je ob  zadnji spominski svečanosti zbralo le nekaj sto ljudi, najmanj pa mladih.

Ker Slovencev ni več. Ker tudi Slovenije v resnici ni več.

Franca Buttolo, Ljubljana

Pismo demokratični Sloveniji

0
Milan Kučan. (foto: Nova24tv)

Piše: Frančiška Buttolo

Je Gale novi, Kučanov Maček? Je Golob novi, Kučanov Kidrič? Bi bil Kučan rad novodobni slovenski Tito? Morda pa še kaj več, po Putinovem nasvetu?

Tudi Slovenijo čaka Mariupol? Bog ne daj!

Pametno volimo in tudi molimo, da se to ne bo zgodilo! Sovražnik je namreč že v Sloveniji. Vse rdeče je od njih. Demokrati pa jih lahko brez žrtev premagamo že na teh volitvah. Ne dovolimo, da bi se morali proti njim boriti tako, da bi umirali v njihovih “mesoreznicah”, ki jih obljublja neki mladi Gale, očitno navdihnjen z s starim genijem Ivana Mačka – Matije!

Ob robu poglobljenega pogovora Janeza Janše o odvisnosti  obstoja slovenskega naroda in demokratične države Slovenije od izida volitev,  na  Radiu Ognjišče (22.4. 2022).

Bodo res zmagale nedemokratične

 stranke, tiste, ki obljubljajo socializem pod vodstvom dr. Roberta Goloba in nekega Galeta, ki je na soočenjih obljubil pobijanje demokratov (pod pretvezo čiščenja korupcije) z  mletjem v “mesoreznici”,    vse pod komunističnim političnim vodstvom večnega, veleizdajalskega  sovražnika Slovenije, zagrizenega jugonostalgika Milana Kučana?

M I  L  A N A.  K U Č A N A !  P R I J A T E L J  A

G R O Z N E G A  P U T I N A!

V tem zgodovinskem obdobju pa morebitna takšna  Kučanova  oblast nad slovenskim narodom in Slovenijo pomeni slovensko različico Ukrajine.

Če bo zavladala Kučanova  proruska  vlada pod formalnim vodstvom dr. Goloba, bomo žrtve Galetove  obljubljene “mesoreznice’, bomo žrtve nekega novega Mačka z zelo starim – Stalinovim – duhom. Večina Slovencev bo morala zbežati v tujino, velik del pa bo moral “zapolniti” še vedno prazen prostor v Hudi jami, pa še v kateri drugi, ker se Kučanu srce trga, ko pomisli, da je še toliko prostora v jamah praznega. Kar na jok mu gre.

Zakaj so se Jelinčič, Fajonova, Šarec in Mesec umaknili –  Goloba pa tako in tako mi bilo med njimi – pred Galetivom govorom o načrtu z “mesoreznico”, s poboji ob pomoči pravnikov, kakršen je na primer Masleša?

Menim, da so – po predhodnem dogovoru – odšli s soočenja  samo zato, ker niso hoteli biti na – gotovo zgodovinski sliki – skupaj z Galetom, ko je ta  po volitvah obljubljal “mesoreznico”,  nove povojne poboje. Maščevanje Slovencem in Sloveniji za osamosvojitev in demokracijo? Kučanovo maščevanje? Ne, to še pride. Takoj po oblikovanju njegove vlade, kot so takoj po zmagi začeli pobijati leta 1945.  Še aprila letos, takoj, je že nakazala Fajonova, ko je obljubljala spremembe. Koliko nas bodo pozaprli? Koliko pobili?

Zato volimo demokratične kandidate!

Naj živi samostojna in demokratična Slovenija! Borili se bomo zanjo. Zmagali bomo, Slovenci in slovenski demokratični državljani! Spet bo zmagala samostojna in demokratična Slovenija! Razumite, tovariš Milan Kučan!

Zdaj resnično lahko največ naredimo zanjo, če volimo ljudi, ki so sodelovali v zadnji vladi, pod vodstvom Janeza Janše.

Frančiška Buttolo, Ljubljana

Se je Zoran Stevanović cepil proti Covidu19 in potem vodil proticepilski protest?

0
Zoran Stevanović (foto: STA / Anže Malovrh)

Vir: Facebook

Jaz bi to napisal na stran resnice, vendar me je demokrat blokiral… ZATO PROSIM DELITE. 

O demokraciji in poštenju vam govori človek, ki so ga odpustili iz policije zaradi zavarovalniške goljufije. Iz druge službe na banki je letel, ker se je dogovarjal z dolžniki za svoj račun, namesto da bi delal za kar je imel na banki plačo. Ko je bil izvoljen v Kranju na lokalnih volitvah je iz proračuna kupil pohištvo za domov, namesto za pisarno stranke ZA Kranj. Sedaj ima stranko Resnica. Ta stranka ima prostore na istem naslovu. Torej mu volivci Kranja plačujemo udejstvovanje na državnem nivoju. Zaradi uspeha na zadnjih lokalnih volitvah, ((6 svetnikov) vendar so ga VSi razen ENEGA zapustili v nekaj mesecih. To veliko pove o njem.) no zaradi uspeha na zadnjih lokalnih volitvah je dobil za nagrado mesto predsednika skupščine na komunali. Tam lahko povedo da je želel mesečno 10.000 eur. Ni bil dolgo predsednik. Njegove prve lokalne volitve so bile manj uspešne, dobil je EN sedež in v mestni svet je postavil samega sebe. Bil je pri takratnem županu in za nekaj sto (100-200 eur) je ponudil svoj glas na vseh glasovanjih. Ni jih dobil.. V Kranju toži vse vprek. Ponavadi izgubi in stroške pravd si da izplačati kar iz proračuna. Zato ga sedaj toži še naša občina za vračilo denarja.. In na koncu: vodil je proti cepilski shod 15.9. A sam SE JE CEPIL. Zato Zorana javno sprašujem ali je sam bil cepljen? Saj sem to slišal v treh dnevih že od petih ljudi.. V normalni državi bi tak človek delal, ne rožice sadil na naše stroške. Jaz sam nisem bil nikoli zaposlen v kaki državni službi, še manj aktiven v kakšni stranki… Ampak če narod že ljubi vedno nove obraze naj bo vsaj malo kritičen koga se voli.

Vir: Facebook

Pisma iz posmrtne Slovenije

0
Zoran Janković. (foto: arhiv Demokracije)

Piše: Frančiška Buttolo

ZORAN JANKOVIČ,* UMAKNITE SE, ZA VEDNO! 

DOVOLJ JE BILO! DENARJA PA VAM TUDI NE MANJKA.

Zorana Jankovič ne ve, da so 1942-1945 vladali trije totalitarizmi  (fašizem, nacizem in Stalinov VOS) v medvojni  Ljubljani, obdani z bodečo žico. Ne ve, čeprav so se tudi letos že 5. maja začele množične športne in druge prireditve; najprej z “vpoklicem” celotne mestne vrtčevske, za pohodniški politični boj sposobne Titove  “omladine”. Kot smo slišali v Radiu Prvem (“Proletarskem”),  je bila ta, vrtčevska “omladinska” partizanska vojska ob koncu pohoda silno nezadovoljna, ker je pričakovala prvoborčevsko nagrado, namreč liziko. Pa ni bilo nič, ker je skorajšnji “prajmministr” zaprl vse pipice za ljudsko razvajanje, zlasti pa davkoplačevalske, saj – po njegovem –  ob nizkih davkih ljudem ostane preveč denarja za neumnosti. Čista resnica, seveda, če svobodoljubni mediji tega posnetka niso že izbrisali.

Skratka  brigade Ljubljančanov so na večdnevnem dirkanju – kot brez vranice –  vseh kategorij borcev, od vrtca do stoletnikov v dragih domovih,  okoli  svojega mesta, z nadihom poveličevanja Titove rdeče zvezde, veličastno počastili župana Zorana Jankoviča in njegovo zmagovito Svobodo.

Ali ljubljanski dionizični župan Zoran Jankovič vsako leto od 4. maja (ko je umrl Tito) pa do 25. maja (ko je z Dnevom mladosti spet oživel) vso Ljubljano sistematično ideološko posiljuje s komunističnimi bakanalijami, “kao” v spomin na čase, ko so Ljubljano terorizirali fašisti, nacisti in – česar pa Jankovič in “kompanija” ne povedo – stalinistični vosovci,

 Ti so v Ljubljani krvavo “revolucionarili” sredi najhujše vojne, da bi s poboji vsakršne elite slovenskega naroda,  pod pretvezo, da gre za izdajalce, uvedli komunistično oblast, kot jim je ukazal Stalin, seveda po koncu svojega pakta s Hitlerjem, že globoko v prvem letu vojne, 1941.

Zdaj pa nas Jankovič pita z neko lažno zgodovino, v kateri so narodni heroji  vse prej kot s poštenimi partizanskimi  borci primerljivi,  stalinistični zločinci. Jugonostalgični Jankovič, častilec teh kriminalcev,  članov v bistvu Stalinovih oziroma sovjetskih likvidatorskih  tajnih služb v Sloveniji, zbranih v organizaciji VOS, vsako leto proslavlja  neke čudaške pohode in dirke. Udeležiti se jih morajo vsi, od še skoraj dojenčkov do nas, starčkov, da vzgojitelji, učitelji, profesorji na univerzah, osebje v domovih za ostarele, vodstva podjetij, vojska, policija, javne ustanove in številni drugi, ki živijo v Jankovičevi Ljubljani, ne bi imeli težav s politiko, Jankovičevo politiko, hudo jugonostalgično.

Na teh pohodih in dirkah pa Jankovičevi aktivisti   drogirajo udeležence  z nekimi pravljicami o zgodovini Ljubljane, ki več povedo o Jankovičevem, že skoraj neverjetnem, modernem stalinizmu zdaj in tukaj, v Ljubljani, kot pa o dogajanju v njej  med drugo svetovno vojno.

Žal, marsikaj kaže, da je tako samo zato, ker imamo vse plitvejšo izobrazbo in vse  bolj balkansko, zanikrno kulturo. Zato, kljub temu, da se ne bo nič spremenilo, saj Slovencev in njihove suverene države ni, ali vsaj ni več, je o tem problemu potrebno spregovoriti. Odkrito, da, kljub Jankovičevi moči, veliki moči, z vso bavconovsko najglobljo, najbolj sprijeno, balkansko-komunistično revolucionarno pravniško elito na njegovi strani. (Morda mu ni podrejena le peščica, kakih pet pravnikov v vsej sedanji državi, totalno zbalkanizirani državi Sloveniji).

Ob letošnjem  več dni trajajočem  prazniku   bodeče žice Zorana Jankoviča in tudi vse bolj njegove stranke Svoboda,  pa me kar zmrazi.  Številni mediji s svojimi komunističnimi novinarji spretno oblikujejo dnevna poročila.   Ob letošnjem praznovanju Jankovičeve bodeče žice, ker je na volitvah zmagala stranka Svoboda, ljubljenka tega zloglasnega ljubljanskega župana, pa so rdeči novinarji letos – prav za Pulitzerja – opise preteklosti oziroma spomine na čas okupirane Ljubljane združili z volilno zmago Svobode. Pomensko  so namreč oboje povezali z rdečo zvezdo, z glavnim  komunističnim simbolom Zorana Jankoviča, ki konec praznovanja počasti z Makarovičevo.  Ponekod so se ob tem županovem prazniku dvigali proti nebu celo na novo postavljeni – leta 1991 odstranjenimi –  jekleni stebri, na vrhu z rdečo zvezdo.

Ti stebri so, kot je znano, nekakšni grozljivi falosi, s kot britev ostrimi kraki avantgardno preoblikovane rdeče zvezde, še ostrejšimi od stalinistične, ki so zdaj, menda, celo putinistični.

.

Da,  stalinistični falosi, s  krvavo  rdečimi kraki, Jankovičevimi najljubši simboli njegovega komunističnega bratstva, balkansko-jugoslovanske enotnosti in sprevržene svobode – zlasti v zatemnjenih sobah državnih uradov, kjer se je vedno marsikaj dogajalo,  od umorov in ubojev, pa vse do posilstev. Svobodnih in brez možnih posledic. Vedno pa so bili nagrajeni, tudi z državnimi odlikovanji. Je spet zmagala takšna svoboda ali takšna Svoboda?

Tako smo imeli in imamo z vsemi temi zunanjimi in intimnimi županovimi  manifestacijami totalitarizma v Ljubljani, pravimi, namesto dneva žalostnega spomina   na kar trikrat  okupirano slovensko prestolnico med drugo svetovno vojno  – v krempljih fašistov, nacistov  in stalinističnih kriminalcev, Sovjetski zvezi podrejenih  vosovcev, ** imamo zupanove bakanalije.

Viri kažejo, kljub lažnivi komunistični zgodovini, da so bili prav vosovci najhujši ubijalci v okupirani  Ljubljani, najbolj zahrbtni, Stalinovi vojaki. Kot izvajalci bratomorne komunistične revolucije sredi vojne (ker je bilo tako najlaže pobijati vrhove slovenske družbe, pod pretvezo, da so izdajalci) so z uboji številnih nedolžnih namerno povzročali okupatorjevo maščevanje (streljanje talcev, pošiljanje v taborišča), pa tudi veliko število izključno svojih,  komunističnih žrtev (domnevno samih  – na tisoče in tisoče “izdajalcev”) tudi drugod po Sloveniji, med vojno in po njej.  Po nekaterih virih jih je bilo več kot jih je povzročil okupator. Žal.

Vse to je veliki večni Slovencev že dolgo  jasno, vendar je pri nas  preveč tujcev, ki nimajo slovenskih sorodnikov, kot jih imamo Slovenci, nemalokrat žrtev stalinizma in komuniza. Tujci poznajo samo pravljice, ki so jih poslušali  v še vedno komunističnih slovenskih šolah. Zato hočejo komunisti pripeljati v Slovenijo skoraj pol Afrike. Da bi komunisti vedno zmagali na volitvah.

Sedanje večdnevne manifestacije (večinoma v obliki dirk okoli Ljubljane)  pa so samo balkanske igre v okviru ogabnega Jankovičevega stalinističnega, morda celo putinističnega, jugonostalgičnega  kulta Josipa Broza Tita

Množice, od otrok iz vrtcev do stoletnikov iz predragih domov za ostarele, vsi so morali počastiti Jankoviča, političnega heroja ljubljanskih jugonostalgikov in duhovnega očeta (skupaj s Kučanom) novoizvoljene  jugonostalgične, probalkanske in prosrbske, hudo frankenštajnovske pošasti, stranke Svoboda, iz razpadlih levih strank, že večkrat na novo recikliranih. Slovenija pa je  za Jankoviča, častilca totalitarne, balkansko-komunistične rdeče zvezde, vendarle predvsem zlata jama, iz nje grabi svoje milijone, morda tudi kako milijardico. Sam ljubi  bog pa ve, kje je  skrita. Morda v Rusiji, kamor Srbi najraje vlačijo nakradeno bogastvo.

Torej: vse prireditve  ob spominu na leta fašistične, nacistične in Stalinove  komunistične okupacije Ljubljane med drugo svetovno  vojno so vedno – seveda – brez vsakršne omembe stalinistične oziroma vosovske vpjske pod vodstvom “drugarice” Zdenke Armič*** ki je bila – hočeš nočeš  – v Moskvi dodeljena v zakonito partijsko-vosovsko  zakonsko posest preveč vročekrvnemu, fanatičnemu, morda  celo  noremu  Borisu Kidriču. Tako sem  povsem naključno proti koncu šestdesetih slišala, iz prve roke, od nekega njegovega ministra, ki ga je imel za norega šefa,  da je bil nor. Povedal pa mi je tudi, da je med nekim poletom nemških  letal nad Ljubljano na eni od streh strahovito kričal, menda pa tudi streljal, kar bi lahko privedlo do bombnega napada. To pa prav  vse pove o žici okoli okupirane Ljubljane.

 Opombe:

* Priimek Jankovič je zapisan s trdim č, ker mehkega v slovenski abecedi nisem našla

**prim.: F. Buttolo: Ilegalna Ljubljana v legalnih časnikih (1941-1945). Bibliografija. Prispevki za novejšo zgodovino. Vol. 1987, št. 1-2.  – Ista: Fantastika in realizem v noveli Zanka Narteja Velikonje. Jezik in slovstvo, 1991, št. 1/2.

 ***Priimek Armič je zapisan s trdim č, iz istega razloga kot priimek Jankovič v prvi opombi.

Frančiška Buttolo, Ljubljana

Tako nekako razumem proteste na javni TV

0
Mediji (foto: Freepik)

Piše: Frančiška Buttolo

Trezno premislimo, kaj nas še naprej čaka na javni televiziji, če bo na volitvah zmagala golobova “svoboda” 

Danes zjutraj, ko smo ob 7. uri (24.3.2022)  poslušali poročila na radiu Prvem, smo – ob divjem zvočnem posnetku dogajanja v komunističnem  Mladinskem gledališču –  najprej pomislili, da gre za prizore iz kake nove  drame o dogajanju v prvih – krvavih – dneh v Sloveniji, tik po zmagi Titove stalinistične revolucije. Same vloge prepričanih komunistov iz vseh republik nekdanje Jugoslavije, kar je bilo močno opazno. Multikulturnost pač.

Ampak, ko smo natančneje sledili tem dramatičnim, groženj polnim zvočnim  prizorom, smo ugotovili, da vsi ti revolucionarji sploh niso igralci, temveč  resnične osebe. Res so naklonjene komunistični preteklosti, kar pa zadeva sedanjost, so – kot je znano –  zagovorniki  Putinovega  in kitajskega komunizma.

To je bilo najbolj značilno za dogajanje, ki smo ga poslušali na posnetku pri današnjih jutranjih poročilih. Namreč, ti komunistični igralci, siloviti stalinistični revolucionarji, so v resnici najbogatejši slovenski podjetniki, ki imajo s svojimi podjetji  – že več desetletij  – prav teroristično za talko slovensko javno (državno) televizijo. Sinoči pa so prav ti, putinovsko oziroma kitajsko kapitalistični zajedalci naše javne televizije, preoblečeni v navadne televizijske delavce, tako rekoč Leninove proletarce, protestirali proti – končno, po treh desetletij od osamosvojitve in konca uradnega komunizma – demokratizaciji  na RTV Slovenije.

Toliko, da niso ponoreli in začeli streljati, zatirani televizijski delavski razred številnih  medijskih kapitalistov, z izjemno donosnimi pogodbami na javni televiziji. Da jih ni vsaj malo sram!

“Najvidnejši” delavci (menda na cesto in v bedo vrženi siromaki ali proletarci), ki so v Mladinskem gledališču grozili in kričali v dramatičnih dramskih prizorih na tako imenovanem protestu zatiranih delavcev, so – ne sedma sila – temveč  PRVA MOČ KUČANOVE GLOBOKE DRŽAVE. Putinovske, z navodili naravnost iz vrst kremeljskih novodobnih, kapitalistično stalinističnih, zakonov in tajnih navodil. Preprosto, vodilni medijski “proletarci”, ki so sinoči dramatično razgrajali v komunističnem in jugonostalgičnem Mladinskem gledališču so v resnici glavna (medijska)  vojska Milana Kučana, ki je z vsemi mogočimi sredstvi in na vse mogoče načine (tudi z veleizdajo slovenskega naroda) nasprotovali osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije tako, kot to še vedno počne.  Zdaj predvsem z neko zelo nespodobno in do Slovencev skrajno sovražno osebo, popolno lutko srbske stalinistične mafije v Sloveniji,  ki vodi njegovo volilno kampanjo, nemalo tudi s – komaj opazno – šketovsko – pomočjo strokovnjakov iz putinovske vladavine prava. Tako se to “radi” (dela).

Ta, medijska Kučanova vojska je torej, skupaj z maslešvsko sketovskimi udbovskimi pravniki in kučanovsko mafijsko gospodarsko “kompanijo” v bankah z opranimi milijardami (sam ljubi Bog ve za koga vse, za katere največje kriminalce) –  kot je že dolgo znano – močno prisotna tudi v različnih mednarodnih telesih in organizacijah, npr. v EU, kjer se nagnusno spreneveda, vsaj te dni, da so v Sloveniji demokratičnim novinarjem na javni televiziji kršene vse mogoče pravice, zlasti pa pravica do poštenega dela in objektivnega poročanja. “Dakako!” (Seveda!) Povejte, medijski kapitalisti z javne televizije, da je ta medij že tri  desetletja vaš talec, že od osamosvojitve. Da je v tej hiši vaš status daleč proč od statusa običajnega novinarja, sploh pa objektivnega.

Povejte Slovencem, da so osebe, ki v dramskih prizorih v Mladinskem gledališču grozijo z revolucijo, v resnici vse kaj drugega kot običajni  zaposleni na televiziji. Tako je samo v sinočnjih  dramskih prizorih, v katerih gre izključno za resničnosti šov bogatih  podjetnikov z mafijskimi pogodbami na javni televiziji. Da vsi ti komunistični bogataši protestirajo samo zato, ker bodo v demokratičnih razmerah na nacionalni televiziji  njihova podjetja  premalo zaslužila.

Samo zato so slovenski putinovski medijski delavci iz Kučanovega klana na novinarskem protestu  stalinistov s slovenske javne televizije v Mladinskem gledališču zahtevali putinsko demokracijo v slovenskih medijih.

Frančiška Buttolo, Ljubljana

Blokirana nebesa

0
Google (foto: Pixabay)

Piše: Frančiška Buttolo

Slovenija je OD DANES ZJUTRAJ varna pred mojim sovražnim govorom, IZ NEBES NE BOM MOGLA PISATI O TANJI FAJON

Google mi je izbrisal račun, ker sem užalila osebo iz domače in svetovne politike.

Domu in svetu sporočam, da so mi  – SKORAJ OSEMDESETLETNI STARKI, TAKO REKOČ ŽE V DOMU ZA ONEMOGLE – VZELI GOOGLOV RAČUN.

Verjeto zaradi sovražnega govora.

Ped dnevom ali dvema sem namreč metaforično obtožila nekrofilije  neko visoko damo, ki je  iz čustveno-politične zaslepljenosti  letos prinesla pred Kidričev spomenik simbol ljubezni, šopek rdečih vrtnic.

zanimivo je le to, da sem objavljala politične članke približno 50 let.

Ko pa sem se odločila objaviti zadnjega in poslednjega, se je zgrnila nadme ena največjih svetovnih korporacij.

KAKŠEN ČUDOVIT NAGROBNI SPOMENIK. IZ NEBES NE BOM MOGLA PISATI PISEM.

Frančiška Buttolo, Ljubljana

Se je možno znebiti mesečne položnice za RTV prispevek in kako lahko to enostavno naredimo popolnoma zakonito?

0
RTV Slovenija (foto: STA)

Piše: Jure Trunk

Informacije v sledečem zapisu so zgolj izobraževalne in informativne narave in niso namenjene hujskanju k neplačevanju RTV prispevka.

Kako se znebiti RTV prispevka in mesečne položnice zanj?

Kratek odgovor na to vprašanje se glasi: Preprosto, in to popolnoma znotraj okvirov, ki jih predvideva zakon, brez tveganja, da vas kdorkoli »ujame« pri domnevnem prekršku. V resničnost vaših izjav se ne bom spuščal, to je stvar vaše osebne morale in etike, vendar pri presoji ne pozabite, da je recimo država družini Ljubljanskega župana Zorana Jankovića odpisala za več 10 milijonov evrov dolgov… toliko o morali in etiki.

Enostavno se odjavite od RTV prispevka z obrazcem Odjava RTV sprejemnikov (https://www.rtvslo.si/files/RTV_prispevek/2015-10-20_priloga_odjava_fizicne_osebe.pdf).

V kolikor vas obišče RTV inšpektor brez sodne odločbe ga pod nobenim pogojem ne spustite v stanovanje ali avtomobil. V kolikor vas obišče RTV inšpektor s sodno odločbo (praktično minimalna verjetnost), ki mu dovoljuje ogled notranjosti vašega stanovanja, preprosto pokažite vse svoje naprava in po resnici izjavite, da ste jih kupili pred enim tednom preko malih oglasov (zato so rabljene in brez računa) in jih boste prijavili v 30 dnevnem roku kakor to predvideva zakon, s tem niste v nobenem prekršku.

Niste v prekršku, ker 5. odstavek 31. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4461&d-49682-p=1&d-49682-o=2&d-49683-s=1&d-49683-p=1&d-49682-s=3&d-49683-o=1#) določa, da ste dolžni RTV sprejemnik (ali druge naprave) prijaviti v 30 dneh od dneva pridobitve, kar seveda tudi naredite. V kolikor začnete ponovno prejemati položnico za plačevanje RTV prispevka, enostavno ponovite postopek odjave.

5. odstavek 31.člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija

Daljši odgovor v nadaljevanju.

Ste se kdaj vprašali zakaj plačujete RTV prispevek? Imate dovolj te pristranske in neprofesionalne javne hiše? Veliko je bilo že izrečenega in zapisanega na to temo, od obupne kvalitete programa in oddaj, slabem pokrivanjem športnih dogodkov, obupnih športnih komentatorjih, neprofesionalnega in pristranskega poročanja in v zadnjem letu in pol celo hujskanje k nespoštovanju ukrepov za preprečevanje epidemije covida, kar je neposredno ogrozilo zdravje in življenja Slovenskih državljanov, ter neposredno povzročilo številne nepotrebne smrti naših sodržavljanov. Različnih razlogov, zakaj nekdo noče plačevati RTV harača je verjetno več, kot je zaposlenih v javni hiši RTV, kar je okoli 2000 javnih parazitov, prisesanih na državne jasli.

Da ne omenjam kolikokrat javno hišo RTV dejansko plačamo… Plačujemo direktni RTV harač v obliki RTV prispevka 12,75€ na mesec in plačujemo naročnine na kabelsko/digitalno televizijo, ki v programski shemi vključujejo tudi programe RTV SLO. To je že dvakrat plačano. Poleg obveznega RTV harača se javna hiša RTV napaja tudi direktno iz proračuna. V Erarju (erar.si – aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji) z dvema klikoma ugotovimo, da je javna hiša RTV od leta 2003 prejela za vsaj 71 milijonov evrov dodatnega javnega denarja iz davkoplačevalske blagajne, na katero je javna hiša RTV prisesana tudi direktno. To je očitno že tretjič plačano. Davkoplačevalci to javno hišo plačujemo trikrat. Osebno ne poznam nobenega drugega izdelka ali storitve, za katero bi moral plačati trikrat, dobil bi pa en kos, pa še ta najnižje možne kvalitete. Poleg vsega pa predvajajo še oglase ali po domače reklame. Noro.

Nekateri sicer trdijo, da je RTV nekakšna družbena dobrina, da jo potrebujemo, nujno zlo. Mogoče jo res potrebujemo, mogoče je ne… Zagotovo pa bolj potrebujemo policijo, gasilce, šole, vojsko… Ste že kdaj slišali za »policijski prispevek« ali morda »šolski prispevek«? Jaz niti. Kljub temu še vedno imamo policijo, gasilce, šole, vojsko… Ker plačujemo davke, DDV, trošarine…, ki gredo v državni proračun iz katerega potem država zagotavlja potrebna sredstva za policijo, gasilce, šole, vojsko… in RTV haraču navkljub, tudi za RTV… Kljub temu, pa za javno hišo RTV prisilno dodatno plačujemo še nek bizaren prispevek direktno iz naših denarnic. Če je javna hiša RTV za državo res tako pomembna in potrebna, kot so recimo policija, gasilci, šole, vojska…, bo država že poskrbela za njeno napajanje, brez prisilnega RTV harača direktno iz vaše denarnice, sicer pa naj se javna hiša RTV znajde na prostem trgu in sama poskrbi za lastno preživetje ali pa naj preprosto crkne. Osebno sem prepričan, da javne hiše RTV v obliki zasebnega trobila strank KUL in njihovih botrov, jaz ne potrebujem. Ali jo potrebujete vi?

Vendar kako se lahko znebimo tega nasilnega in obveznega RTV harača? Vsi smo že slišali trditev, da je to nemogoče. Da so tega ne da narediti… RTV želi, da verjamemo pravljici, da je odjaviti »naročnino« nemogoče… to je poleg nasilnega načina uvedbe »naročnine« brez privolitve naročnika, praktično njihov edini trik. Vendar ni nemogoče. V bistvu je odjava naročnine RTV prispevka zelo preprosta.

Napaka številka ena je, da zgolj prenehate plačevati RTV prispevek in še naprej prejemate položnice, saj se vam bodo prej kot slej usedli na račun in znesek izterjali. Zelo slaba možnost.

Potrebno se je znebiti mesečne položnice, to pa lahko naredi kdorkoli s preprostim obrazcem Odjava RTV sprejemnikov, ki se nahaja na spletni strani javne hiše RTV https://www.rtvslo.si/files/RTV_prispevek/2015-10-20_priloga_odjava_fizicne_osebe.pdf

Foto: bralec

Zgoraj izpolnite osebne podatke »naročnika« na RTV prispevek. V primeru, da ste dejanski lastnik avtomobila obkrožite možnost a (razlogi v nadaljevanju), v kolikor pa niste lastnik avtomobila obkrožite možnosti a, b in c. V resničnost vaših izjav se ne bom spuščal, to prepuščam vašemu občutku za moralo in etiko, v kolikor imate moralne in etične pomisleke, pomislite na več 10 milijonov evrov dolgov, ki jih je država odpisala družini Zorana »Zokija« Jankovića in se zamislite… Kar je dejansko relevantno je, kakšne možnosti ima za preverbo resničnosti vaših izjav javna hiša RTV in njihova inšpekcijska služba.

Kar se tiče preverbe stanja glede radijskega sprejemnika v avtomobilu (možnost b in c na obrazcu) smo precej nezaščiteni, avto namreč nima enake ustavne nedotakljivosti kot ga ima vaše domovanje. RTV inšpektor bi lahko ugotovil (s pogledom skozi okno avtomobila), da imate radijski sprejemnik v avtomobilu brez posebne odločbe sodišča, če je to recimo možno ugotoviti s pogledom skozi okno avtomobila, zato je radijski sprejemnik v avtomobilu najlažje enostavno prijaviti. Razen v primeru, da je radijski sprejemnik v avtomobilu recimo pokvarjen, česar se ne da ugotoviti brez vstopa v avtomobil. Posledica prijave radijskega sprejemnika (obkrožitev zgolj možnosti a na obrazcu) bo, da boste morali plačevati RTV prispevek v višini 3,77 € namesto 12,75 € (9 € prihranka na mesec). V kolikor se s pogledom skozi okno avtomobila, ne da ugotoviti ali ima avtomobil radijski sprejemnik, ali pa je recimo vaš radijski sprejemnik v avtomobilu pokvarjen, lahko mirno obkrožite vse tri možnosti a, b in c, tako kot, če radijskega sprejemnika v avtomobilu nebi imeli.

Kakšne možnosti pa ima RTV inšpektor za vstop v vaše stanovanje ali avtomobil? Precej slabe, vendar z veliko mere napora in potratenega časa inšpektor lahko doseže, da pridobi odločbo sodišča in ga morate spustiti v stanovanje – vendar obstaja tudi za ta primer zelo preprosta zakonita rešitev, kjer v nobenem primeru niste v prekršku.

Zlato pravilo: RTV inšpektorja brez odločbe sodišča NIKOLI in pod nobenim pogojem ne spustite v vaše stanovanje ali avtomobil. Če nima odločbe sodišča mu niti ne odpirajte vrat, ali pa mu jih zaprite v obraz, če ste jih že odprli.

V kolikor se RTV inšpektor dejansko pojavi pred vrati vašega stanovanja iz kakršnega koli razloga, brez odločbe sodišča, ki bi mu vstop in pregled vašega stanovanja dopuščala, mu vstopa v stanovanje ali avtomobil ne dovolite pod nobenim pogojem. Tukaj se za RTV inšpektorja pojavi ogromen problem, namreč poiskati mora sodnika, ki mu bo podpisal sodno odločbo za pregled vašega stanovanja. RTV inšpektor mora sodišču predstaviti utemeljene razloge za sum, da bodo pri ogledu stanovanja ugotovljene kršitve predpisov. Poleg tega je pri tem treba izhajati, da se v ustavno pravico do nedotakljivosti stanovanja posega le v obsegu, ki je nujen za izvedbo nadzora. To velja tako pri dovoljevanju vstopa in ogleda kot tudi pri samem ogledu. Upoštevati je treba, da mora biti poseg v nedotakljivost stanovanja sorazmeren s težo kršitve predpisov, ki se pri tem ugotavlja. Vsaka nedovoljena dejavnost, ki se domnevno opravlja v stanovanju, ne more biti opravičljiv razlog za izdajo sodne odločbe, ampak mora utemeljenost varstva javnega interesa, ki se z vstopom in preiskavo stanovanja varuje, sorazmerno prevladati nad pravico lastnika ali uporabnika stanovanja do njegove nedotakljivosti. Drugače rečeno bi moralo sodišče presoditi, da je sum RTV inšpektorja, da vi imate televizor in teža vašega domnevnega prekrška sorazmerna s posegom v ustavno pravico do nedotakljivosti doma, poleg tega pa še utemeljiti varstvo javnega interesa. Precej težka naloga tudi za najbolj nepoštenega mafijskega sodnika.

Vendar glede na to, da Slovensko sodstvo deluje arbitrarno in redno krši temeljne ustavne in človekove pravice, se teoretično lahko na vratih vašega stanovanja pojavi RTV inšpektor s sodno odločbo, ki mu dovoljuje vstop in pregled v vašem stanovanju in/ali pregled vašega avtomobila. Verjetnost, da bo RTV inšpektor prišel do sodne odločbe je minimalna, RTV inšpektor pa je do te točke potrošil že precej dragocenega časa in sredstev… in čaka ga bridko razočaranje. V kolikor imate v stanovanju kakršno koli napravo za sprejemanje RTV programa jo preprosto pokažite; televizijo, računalnik, tablico, telefon… in izjavite, da ste vse naprave, ki si jih lastite, kupili rabljene brez računa preko malih oglasov (Bolha.com, Salomonov oglasnik…) v zadnjem tednu ali dveh (enako velja za avtoradio v avtomobilu) in se imate namen prijaviti na plačevanje RTV prispevka znotraj zakonsko določenega roka 30 dni od pridobitve naprave.

  1. odstavek 31. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4461&d-49682-p=1&d-49682-o=2&d-49683-s=1&d-49683-p=1&d-49682-s=3&d-49683-o=1#) pravi: »Kdor pridobi sprejemnik in v času pridobitve ni bil zavezanec za plačilo prispevka, mora v 30 dneh sprejemnik prijaviti RTV Slovenija, zavezanec pa mora spremembo naslova oziroma sedeža sporočiti RTV Slovenija najpozneje v 15 dneh po spremembi.«

Po tem, ko pridobite napravo imate po zakonu 30 dni časa, da jo prijavite. V tem grmu tiči zajec.

Neodvisno katere naprave imate in jih pokažete RTV inšpektorju, v kolikor ste jih pridobili v zadnjih 30 dneh (dokazno breme je na RTV inšpektorju, da naprav niste dobili v zadnjih 30 dneh) in jih prijavite znotraj 30 dnevnega zakonsko določenega roka je vse popolnoma zakonito in niste v prekršku. Prijavo sprejemnika naredite z obrazcem objavljenim na spletni strani RTV (https://img.rtvslo.si/_files/2021/07/06/5_362427313079517202_obrazec_prijava_fo.pdf). V tem primeru se boste seveda ponovno naročili na RTV prispevek, vendar je to malo verjeten scenarij, kjer se je RTV inšpektor pošteno potrudil, vas pa še vedno ni ujel pri nobenem prekršku ali nezakonitosti. Nenazadnje se lahko po kakšnem mesecu ponovno odjavite od RTV prispevka po istem postopku kot prvič. Verjetnost, da vas bo obiskal RTV inšpektor s sodno odločbo, ki bi mu dovoljevala pregled vašega doma je izjemno majhna, hkrati pa zaradi določil 31. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija, v kolikor izjavljate, da ste naprave pridobili v zadnjih 30 dneh in jih tudi v 30 dneh od dneva pridobitve dejansko tudi prijavite, niste v nobenem prekršku.

Plačilo prisilnega RTV harača se lahko (na žalost) z obrazcem Odjava RTV sprejemnika odjavi za največ 36 mesecev. Seveda na obrazcu za odjavo zapišete, da se želite odjaviti za 36 mesecev, po izteku 36 mesecev, pa boste morali obrazec ponovno poslati javni hiši RTV.

V kolikor ste obkrožili na obrazcu možnost a,b in c, kot razlog za odjavo na obrazcu Odjava RTV sprejemnika navedite: »Nimam televizijskega in/ali radijskega sprejemnika oziroma nobene druge naprave, preko katere bi lahko spremljal televizijske in/ali radijske programe, niti v avtomobilu.«

V kolikor ste obkrožili na obrazcu samo možnost a, kot razlog za odjavo na obrazcu Odjava RTV sprejemnika navedite: »Nimam televizijskega sprejemnika oziroma nobene druge naprave, preko katere bi lahko spremljal televizijske programe.«

Možnost, da dovoljujete pooblaščeni osebi RTV, da v treh mesecih opravi preverjanje dejanskega stanja, seveda obkrožite NE, torej tega ne dovolite.

V tem primeru boste morali podpis na obrazcu Odjava RTV sprejemnika overiti na upravni enoti. Strošek overovitve podpisa na vaši lokalni upravni enoti je 3 €. Poudariti je potrebno, da upravna enota overja zgolj pristnost vašega podpisa in ne resničnosti navedb v obrazcu. Upravna enota se z vsebino dokumenta ne ukvarja. Priporočam, da podpis overite na upravni enoti, saj je strošek overitve na upravni enoti zgolj 3 € (pri notarju je ta strošek bistveno višji).

Neobvezni rubriki e-naslov in telefonska številka pustite prazni. V kolikor bo imel RTV kakšne »nejasnosti«, naj vam pošljejo zadevo po redni pošti, tako kot vam že vrsto let pošiljajo položnice za RTV harač. Vi lahko, v primeru nejasnosti, RTV kontaktirate po emailu ali telefonu kadarkoli (podatki so navedeni na vrhu obrazca Odjava RTV sprejemnika). Zapišite kraj in datum, podpišite, overite podpis na upravni enoti in pošljite po pošti na naslov naveden na vrhu obrazca Odjava RTV sprejemnika. Tako bodo položnice za plačevanje RTV prispevka prenehale prihajati za naslednjih 36 mesecev (ali pa boste plačevali samo 3,77 € zgolj za radijski sprejemnik, v primeru, da ste se odločili za to možnost).

V kolikor bodo na RTV poskušali ignorirati vašo Odjavo RTV sprejemnika in vam bodo še naprej pošiljali položnice, jih pokličite (telefonska je na vrhu obrazca) in zahtevajte, da vam na podlagi vašega poslanega obrazca nehajo pošiljati položnice.

Tukaj se mogoče komu zdi, da je s tem veliko dela. Potrebno je izpolniti obrazec, overiti podpis in poslati, potem pa čez 36 mesecev ponovno ponoviti celoten postopek. Vendar v 36 mesecih boste privarčevali 459 € (12,75 € x 36 mesecev), če dodamo še provizije za plačevanje položnic lahko znesek mirno zaokrožimo na 500 €. V kolikor nekdo plačuje samo radijski prispevek, namesto televizijskega, v višini 3,77 € na mesec, pa prihranek znese 323 € (8,98 € x 36 mesecev). Če vam postopek odjave vzame 1 uro vašega časa, je to zelo dobro plačana ura… vsaj za povprečnega državljana, ki mu država ne odpisuje na desetine milijonov evrov davčnih dolgov, kot recimo družini Janković. Za tiste, ki bi se želeli odjaviti od tega RTV harača zaradi osebnih prepričanj, kot recimo besa zaradi nepotrebno izgubljenih življenj naših sodržavljanov, ki jih je neposredno povzročila javna hiša RTV s svojim transparentnim hujskanjem k nespoštovanju ukrepov proti širjenju virusa v teh težkih časih epidemije, pa je verjetno teh 500 € čisti dobiček, češnjica na torti, saj jim bo že samo vedenje, da ne plačujejo RTV harača in financirajo te javne hiše zla, prineslo veliko veselje.

Za 500 €, kolikor znese prihranek v 36 mesecih si lahko kupimo marsikaj. Za 500 € lahko recimo dobimo 200 kg kruha, 400 litrov mleka, 500 kg banan, 250 burekov, 500 litrov kurilnega olja, 10 metrov drv, 10 parov čevljev, počitnice, kolo, 4 letne vinjete pa še ostane za eno večerjo v restavraciji… Karkoli je vredno več kot javna hiša RTV.

Po 36 mesecih prihranka boste že toliko v plusu, da lahko po treh letih, ko boste spet morali na upravno enoto overiti vaš podpis, pripravite recimo 5 obrazcev z različnimi datumi za naslednjih 15 let, strošek bo 15 € (3 € x 5 obrazcev) za overitev podpisov na petih obrazcih, kar je glede na skupni prihranek zadnjih 3 let zanemarljivo. Prednost tega je, da vam naslednjih 15 let ne bo potrebno na upravno enoto, razen, če se v tem času obrazec spremeni. Lahko se odločite ostati na varni strani in recimo overite samo 2 obrazca, pa imate še vedno mir naslednjih 6 let (po treh letih samo pošljete drugi obrazec).

Manj kot nas bo plačevalo RTV harač in večje stroške kot bodo imeli RTV inšpektorji s poskušanjem neučinkovitega ugotavljanja dejanskega stanja, kjer vas ne morejo zalotiti v prekršku, bolj bo javna hiša RTV odvisna od davkoplačevalske blagajne. Na srečo davkoplačevalcev lahko spremljamo vsak evro našega denarja, ki se steka v to predimenzionirano javno hišo RTV in ko bodo tej zneski postali dovolj visoki, gledanost pa bo še naprej vztrajno padala, se bo prej kot slej postavilo vprašanje, ali je tega starega in bolnega mastodona še vredno hraniti, ali pa ga je bolje odpeljati za štalo in milostno pokončati. Kdo pa želi neposredno podpirati smrti sodržavljanov, ki jih povzroča v času epidemije javna hiša RTV s hujskanjem proti ukrepom za preprečevanje širjenja smrtonosnega virusa. Najučinkovitejši način glasovanja, je glasovanje z denarnico in prisilni RTV harač je kot nalašč za glasovanje z denarnico.

Jure Trunk, Slovenija

O, ti naša naša ljuba, “demokratična” Kučanova udba!

0
Milan Kučan. (foto: Nova24TV)

Piše: Frančiška Buttolo

Ne vem, kdo je bil avtor prispevka, ki sem ga nekako od sredine dalje poslušala na Radiu Ognjišče, ko sem se nekoliko pred tretjo popoldne vrnila s sprehoda okoli našega skoraj povsem izpraznjenega betonskega naselja. Me niti ne zanima. Hočem samo povedati, da sem bila presenečena, s kakšno, prav pikolovsko  “andahtjo” se je neki marksistično vrhunsko podkovani avtor pripravil na seznanjanje poslušalcev Radia Ognjišče z najnovejšo zgodovino pojavljanja močno levih strank, kakršna je pri nas zlasti Levica, v številnih evropskih vladah.

Seveda so tovrstne informacije o pravih levičarjih oziroma kar komunistih hudo zavajajoče, so pa primerne za pomirjanje številnih državljanov, ki bi se morda celo sramovali kristjanov iz kake stranke, ki ima v svojem programu verske vrednote, vendar pa komaj čaka, da jo ateistični zmagovalci volitev čimprej povabijo v levo koalicijo. 

Kot da že vsi vrabci v Sloveniji ne čivkajo, kako lepo bo g. Kučan  koalicijo oplemenitil s “kocbekovci”. Inteligentno. Navsezadnje, v Sloveniji niso bili pravi komunisti po osamosvojitvi in demokratizaciji  nikoli in nikdar največji politični problem. Tudi sama sem proti koncu šestdesetih zapustila partijo.  Komunisti navsezadnje niso nujno komunisti za vse življenje. To ni niti g. Kučan. Zato se nam jih res ni treba bati.

V Sloveniji je problem neka druga ideologija, udbovska ideologija z vsemi svojimi organizacijami, ki zdaj delujejo kot globoka država. Člani udbe, ti pa niso svobodni. Enkrat pri udbi, vedno pri udbi. Da pa je udba še bolj nevarna, za naš narod in  državo uničujoča, od komunistov, je krivo dejstvo, da so v njej predvsem tisti, ki niso bili in niso komunisti.

Zato je povsem vseeno, ali bo v vladi stranka levica. Tudi če bo v koaliciji, jo bo kmalu zapustila. G. Kučan si prizadeva, da bi nagradil svoje najpomembnejše udbovce, kajti on še vedno vodi to, udbovsko stranko. V Levici, stavim, pa ni niti enega samega udbovca. Oni so odkriti marksisti, celo revolucionarni. Zadnje desetletje so se zelo intenzivno ukvarjali špansko revolucijo (strastno so prebirali Orwellove spomine na takratno Španijo).  Vse to se je odvijalo javno, v parlamentu včasih že kar prevec bučno in neokusno.

Udbovske organizacije so včasih podobne klubom, kulturnim salonom, poštenim združenjem različnih podjetnikov, na primer finančnim,  v dobrodelnih organizacija, v verskih elitah. Vsaj enkrat vsako leto se na srečanjih tovrstnih udbovskih  skupin pojavi tudi g. Kučan.

Zato, tako se mi dozdeva, je čisto vseeno, kdo je na oblasti. Vedno vodi našo državo elitna udba. O tej pa na Radiu Ognjišče – in tudi v skoraj nobenem mediju v državi, skoraj nihče ne govori. Ker se s to, globoko državo in g. Kučanom, doslej še nihče ni uspešno spopadel. Vsi, ki pa so šli predaleč, si po njegovem maščevanju niso nikoli več opomogli, celo smrtne žrtve so bile. Nekateri pa so svoj spopad z udbo, tudi po osamosvojitvi in demokratizaciji, prav tako drago plačali, kot tisti, ki so se mu uprli še v Jugoslaviji. 

In udba bo vodila tudi vlado, ki jo pravkar želi sestaviti dr. Golob.  Slovenija je v krempljih udbe. Vse drugo je pravljica oziroma različica katere od pravljic o liberalnih, desnih ali ideološko pisanih vladah.

Frančiška Buttolo, Ljubljana