Prejeli smo

Doma Prejeli smo Stran 3

Naivno razmišljanje o naši A bombi

0
Atomska bomba eksplozija. (foto: Pixabay)

Piše: Rajko Topolovec

Bilo je še (že) pred  neuvrščenimi, ko so se že nekateri bodoči sodelavci in prijatelji  Tita  iz Azije hvalili , kako  si izdelujejo  atomsko bombo.  Nato se je tudi  na »naših zelnikih« začela porajati želja , da si prav tako izdelamo atomsko bombo!

Po maturi na TSŠ v Ljubljani sem se kot metalurški tehnik  septembra 1957 zaposlil i v takratni tovarni aluminija  – TGA » Boris Kidrič  Kidričevo, ki je začela obratovati l. 1954 .  Zaposlili so me v livarni, ki je bila končni obrat te tovarne. Šef   me je kot začetnika dodelil v  kemijski laboratorij, ki je bil v sklopu livarne , kakor tudi prodajno  skladišče, ki pa je upravno spadalo pod komercialo.  V Laboratoriju je takrat bilo pomanjkanje laborantov –  bilo je več laborantk na  porodniških dopustih. Priletno gospo Treziko je šef  poklical v pisarno in  nama  razložil  skupno nalogo. Pomagal  ji bom pri delu,  oziroma me bo naučila določati silicij  v aluminiju.

Pri delu so mi delali  težave kratki ( kmečki) prsti , saj   nisem mogel objemati in prenašati z eno roko 600 mml  – » jena  čaš« –  še posebno ne vročih.  Ko je Trezika to opazila, mi  naredila prstne podaljške iz gumijaste cevi.  Ta  pripomoček pa me oviral, in sem še bil bolj počasen in neroden. Ko sva se z Treiko že nekoliko udomačila, sem   jo  upal tudi  vprašati, zakaj  je dvorana  laboratorija (virtualno)   razdeljen na  dva dela in kdo so oni na drugi strani z  lepimi belimi plašči? : »Ne vemo  točno –   govori pa se, da naj bi  bili strokovnjaki iz Vinče  pri Beogradu .  Mi se z njimi  ne   pogovarjamo in zato ne vemo kaj delajo.   Boljše , da se o tem ne meniva ter je še v jezi dodala:  » Zaradi njih  imamo sedaj moški in ženske skupno stranišče in kopalnico«. Iz  virov v Samskem domu , kjer sem stanoval, pa sem izvedel, da so v tovarni  atomisti iz Vinče , ki iščejo uran.

Ravno ob tem času je  v Vinči  začel delovati atomski reaktor . (Pozneje se je izvedelo, za tamkajšnjo nesrečo z radioaktivnim obsevanjem).  Njihovi vzorčevalci so v  Kidričevo prinašali   vzorce  jalovin iz okoliških rudnikov in vzorce žlinder iz okoliški industrijskih podjetij oziroma livarn.   V TGA pa je zanje  bilo  zanimivo  rdeče blato, ki je nastajalo pri proizvodnji glinice  in  livarniška žlindra, kjer bi naj gajgerjev instrument  reagiral.

Danes pa   vemo,  da s tem ( z izdelavo atomske bombe ) ni tako enostavno! Jedrsko reakcijo  ( eksplozijo)  dosežemo z kritično maso čistega urana s  koncentracijo urana  nad 90 %. Država  Iran , ki si prizadeva izdelati  A bombo  že   desetletja in koncentrira uran, in do sedaj ima le do okrog polovice  koncentriranega  urana.   Za  koncentracijo čistega urana, (da steče verižna reakcija- eksplozija atomske bombe),    pa je potrebno veliko  tako imenovanih centrifug, ki pa so  dragi stroji.

 Toliko v vednost, v kakšno  naivnost  s smo se takrat  ob začetku nove Jugoslavije  spuščali!

Na koncu še dodajam:  Nedavno sem  bral, da so  še vedno zaradi radioaktivnosti  osebni  predmeti odkriteljice radioaktivnosti in Nobelove nagrajenke M.Currie (roj.  Skladovska iz Poljske,   1887 – 1934), in ki je tudi zaradi tega odkritja umrla, še tako radioaktivni, da jih še ni mogoče vzeti v roko.

Rajko Topolovec, Ptuj

Bimbo Žurej vs. COVID-19

0
Ravnatelj Peter Žurej je od vlade celo zahteval znanstveni dokaz o fizičnem obstoju virusa COVID-19. (foto: Youtube / posnetek zaslona)

Piše: Franc Trunk

Le posmehnil sem se ob navajanju dejstva, ko je minister Poklukar javno izjavil, da je zaskrbljujoča nizka precepljenost med učitelji zoper COVID-19 kot, da tisti, ki vodijo nadobudne raziskovalce v domeno znanosti taisti znanosti prav nič ne zaupajo!

Levičarski ravnateljski bimbo žurej na nivoju retarda, je od Vlade RS celo zahteval znanstveni dokaz o fizičnem obstoju virusa COVID-19 kot, da je virus en stvor, ki ga je moč prijeti z rokami oz. videti kot levičarsko drhal, ko ob 30-letnici samostojne RS žvižga ob igranju himne RS…

Nizka precepljenost med učitelji zoper COVID-19, kot ravnateljski bimbo žurej in primitivna levičarska drhal, ki žvižga ob igranju himne RS, so produkt kučanovega udbaškega štaba, ki deluje v škodo vseh v RS na temelju izročila revolucionarnih komunističnih partizanskih klavcev »KULTURA IN PROSVETA NAŠA BO OSVETA«!

Posledično ne čudi ves udbaški odpor tiste levičarske drhali, ki razglaša, da je dojenja psa kulturni performans, da je kulturni performans prikazano ubijanje predstavnikov Vlade RS z javnim polivanjem ‘krvi’ po mizah označenimi z njihovimi imeni in priimki, na koncu koncev za levičarsko drhal zbrano okoli zblojenega KUL-ca predstavlja kulturni performans celo kruljenje levičarskih prasic in prascev v minuti molka v čast padlim v vojni za samostojno RS…

Raz/umni prebivalci RS si bomo za vedno zapomnili, kaj vse je v škodo vseh v RS počela egoistična levičarska drhal zbrana okoli KUL-ca podprta z udbašem kučanom na čelu, vse po tistem, ko je vaški posebnež ‘vrgel puško v koruzo’ in na glavo skočil v prazen bazen…

Permanentno rušenje vladnih ukrepov zoper COVID-19, ki so ga v minulem letu in pol v škod vseh v RS javno uprizorili oblasti lačni egoistični jugonostalgični primitivci zbrani okoli KUL-ca, je že davno tega prestopilo mejo razuma in zgolj uspeli udbaški indoktrinaciji maloumnih levičarskih bimbotov se lahko egoistična levičarska drhal zbrana okoli KUL-ca zahvali za podporo, ki jo še uživa v javnosti…

Negativna selekcija kučanovega udbaškega štaba ‘družbeno primitivno primernih’ ravnateljev kot npr. bimbo žurej, je privedla do posledice, ki razkriva nizko precepljenost med učitelji, kar vse se prenaša med mladino, ki v njej lastni naivnosti (še!) zaupa tozadevno v negativni selekciji izbrani egoistični levičarski drhali, pika.

In začarani krog je zaprt!

Šele ko bo kučanov udbaški štab izdal ukaz, da je cepljenje zoper COVID-19 edino primerno sredstvo, je moč pričakovati višjo/primerno precepljenost, ki nas vse vodi v znosno življenje sobivanja s COVID-19…

Žal slednjega od kučanovega udbaškega štaba ni moč pričakovati, saj primitivni kučan kot večkratni veleizdajalec interesov samostojne RS z levičarskimi primitivnimi častilci med/povojnih partizanskih klavcev zbranimi okoli zblojenega KUL-ca, deluje/jo po udbaškem načelu – čim slabše za vse v RS, tem bolje za levičarsko oblasti lačno primitivno drhal…

Saj ni res, pa je…

Franc Trunk, Portorož, Veteran vojne za Slovenijo

Podnebne spremembe in mi

0
Zemlja in luna (foto: Pixabay)

Piše: Jožef Praprotnik

Sredi avgusta je Mednarodni odbor za podnebne spremembe – IPCC izdal obširno sporočilo o teh spremembah, na podlagi tega pa je generalni sekretar OZN Antonio Guterres izjavil, da za človeštvo gorijo rdeči alarmi. Poročilo, ki ga je pisalo 234  znanstvenikov iz 66 držav, pokaže, da je človeška dejavnost glavni povzročitelj teh sprememb ter konkretno povečanje izpustov toplogrednih plinov od začetkov industrijske dobe, z najizrazitejšimi v zadnjih 50 letih. Kako se to odraža v življenju na modrem planetu gledamo dan za dnem pri televizijskih poročilih, ko nam govorijo, kateri del Zemlje so prizadele vremenske katastrofe, kakršnih ne pomnijo. Skratka z ogrevanjem ali pregrevanjem planeta je pred človeštvom nov izziv: ustaviti to pregrevanje in s tem blaženje posledic podnebnih sprememb. Tudi zato, ker če danes zaustavimo dotok toplogrednih plinov, se bo planet še nekaj časa pregreval, ker so bila prejšnja opozorila preslišana. Zdajšnje poročilo je bilo deležno večje pozornosti tudi s strani politike in skepticizem je nekako poniknil, a se – razen pri mlajših generacijah, ki vedo, da bodo že nosile  posledice dosedanje brezbrižnosti  – še ni prav nič spremenilo.

O tem, da je pretirana raba fosilnih goriv kriva za toplogredne pline, ti pa za ogrevanje planeta, čivkajo že vrabci, ki so tako kot deset tisoč drugih živalskih vrst bolj ogroženi, kot povzročitelj vsega tega zla. Toda tudi znanstveniki nam poleg tega, da je nujno takojšnje zmanjšanje rabe fosilnih goriv z zapiranjem termoelektrarn ali s prehodom na električne avtomobile – da ne naštevam vsega drugega – ne ponujajo nič drugega od že znanega. Pa so potem – po zastoju zaradi korone v lanskem letu – turistični tokovi in zastoji na cestah nekaj običajnega in izpusti v zrak povsem normalen pojav in tudi avtomobilistična dirka 24 ur Le Mansa nekaj, kar se je moralo zgoditi za normalizacijo življenja po pandemiji virusa. Toda vse to ne vodi nikamor, sploh pa ne k izboljšanju stanja, kot o njem pišejo znanstveniki.

Rešitev pa vendarle obstaja, a ne zgolj v omejevanju, kot jo ponujajo znanstveniki, temveč se opira na eno temeljnih, gonilnih prirojenih , človekovih lastnosti, na tekmovalnost, rivalstvo – v naravi borba samcev za naklonjenost samice  za nadaljevanje vrste. Moja zamisel gre v smeri, da tekmovalnost zadržimo, a jo definiramo obrnjeno na glavo. Dejali boste, da sem jaz padel na glavo. Torej: gre za tekmovanje ne po čim več, ampak s čim manj preživeti. Šlo bi torej za globalni, svetovni pokal v skromnosti, za preživetje s čim manj potrošene energije, čim manj porabljene hrane, čim manj izdelkov, ki se kvarijo in polnijo smetišča. Šlo bi torej za svetovni pokal v nepotratnosti, da torej preživimo s čim manj porabljene nafte, plina,  elektrike, drv, hrane, tekstila, …itd. Mimogrede: koliko Afričanov, Bangladeščanov, Severnih Korejcev,…preživi z drobtinicami z naše mize (pre)obilja in blagostanja. Čemu mora Američan leteti v Avstralijo gledat Aboriđinsko goro ali Avstralec Niagarske slapove, če oba to dvoje lahko vidita podrobneje na spletu ? In čemu imeti večji bazen kot sosed ali džip s štirikolesnim pogonom, če se vozim na delo iz Lucije v Koper ? Spodbujati in nagrajevati bi morali čim manjšo porabo vsega. Tekmuje družina z družino, vas z vasjo, dežela z deželo, vodeno svetovno. Šlo bi torej za načrt planetarne ureditve z ohranjanjem nujnega kmetijstva za prehrano človeštva ter nujno potrebnih dobrin, znanstvenike pa usmeriti v skupni vesoljski program, namesto sedanje stresne tekmovalnosti, pa ljudi usmeriti v rekreacijo na domačem pragu ali čim bližje, dokler se ne odpravimo na druge zvezde. Zemljo, ta naš modro –zeleni planet smo namreč dolžni ohraniti tudi prihodnjim rodovom. Toda ne na obledelih fotografijah ali CD-jih

Jožef Praprotnik, Jesenice

Neverjetno nizko je padla kultura slovenskih levičarjev

0
Triglav (foto: Nova24tv / posnetek zaslona)

Piše: Radovan Marvin, Mira Marvin

Spoštovani, z ženo ne moreva dojeti, kako nizko je padla kultura v spoštovanju in komuniciranju s strani slolevičarjev do koalicijskih strank v sedanji slovenski vladi. K temu pisanju naju z ženo je vzpodbudil gnusen izpad sindikalistke Tee Jarc in njenih pristašev prejšnji petek na Kredarici do prvega ministra Janeza Janše do notranjega ministra Aleša Hojsa in obrambnega ministra Mateja Tonina. Da ne omenjava še ne tako oddaljene druge gnusne izpade tudi do poslancev v DZ … .

Z ženo sva že dobrih deset let – stanujeva na podeželju (!) – v vojni s sosedi (tudi zato, ker sva po mišljenju domoljuba in demokrata in ne podpirava laži in komunistov). Izrazito skoraj vsak dan doživljava s strani določene osebe fizično in psihično nasilje, napade v takšni in drugačni obliki! Žal, naju policisti, ki »obvladujejo« naš rajon, ne vzamejo v bran niti naju ne zaščitijo! Kako naj se braniva? S kolom in macolo?

Takih primerov, kot sva midva, je kar nekaj na slovenskem podeželju. Žal smo sami sebi prepuščeni, saj nas nihče ne sliši (noče slišati?)! Tudi pristojni in odgovorni za vzdrževanje reda in miru med državljani Slovenije tiščijo glavo v pesek, kot noj.

Želiva vse dobro v upanju, da se bodo v prihodnje vsaj približno umirile strasti in ne bo prihajalo več do teh izpadov! Tudi mi, navadni in pošteni slovenski državljani si zaslužimo mir in spoštovanje, ko stopimo ven iz našega bivalnega prostora, hiše, in ne pljuvanje, zmerjanje, obmetavanje s kamenjem, blatom …, da ne omenjava še kaj hujšega.

Z vsem spoštovanjem in lepimi pozdravi,

Radovan Marvin in Mira Marvin, Dol pri Ljubljani

Odzivam se na Triglavski kretenizem udbašice tee jarc

0
Tea Jarc na Triglavu. (foto: Posnetek zaslona / socialna omrežja)

Piše: Franc Trunk

Kučan, komaj čakam na najino ponovno! srečanje

Sedaj, ko je jasno, da državno tožilstvo udbaško kretenski triglavski performans hčere udbaškega miličnika tee jarc vs. najvišjim predstavnikom Vlade RS doživlja kot po/polno mrtvoudno crknjeno kljuse, komaj čakam, da ponovno! srečam udbaškega botra milana kučana…

Izbrane besede in slino, ki jo bom namenil zločinskemu udbaškemu penzionistu v njemu lastnem zanikrnem udbaštvu – imam že pripravljene…

Saj ni res, pa je…

 

Franc Trunk, Portorož, Veteran vojne za Slovenijo

Mediji

0
Mediji (foto: STA / Facebook)

Piše: Franc Bešter

Politika je (tudi) boj za oblast, v sistemu demokracije je ta boj za oblast boj za glasove volivcev. Logično je, da si vsaka stranka in vsak kandidat prizadeva za to, da si pridobi naklonjenost čim večjega števila volivcev – od tega bo kasneje odvisna njena (njegova) politična moč in vpliv, se pravi velikost vpliva na urejanje skupnih zadev, in v tem sistemu se vse to »eksaktno« izraža v številkah in procentih.

Kako volivce prepričati v neko stvar in v nek program? Tu še zdaleč ni pomembna samo zadeva kot taka in racionalni argumenti, treba je biti tudi privlačen in upoštevati tudi čustva ljudi, da, čustva so mnogokrat pomembnejša od razuma – glede tega se lahko marsikaj naučimo tudi iz zadnjega referenduma (o vodah): neko sporočilo mora biti kratko in jasno, in treba je znati pritisniti tudi na čustva, občutke ljudi. In neka informacija mora doseči čim širše množice. Tu pa ključno vlogo igrajo mediji, se pravi informacijska tehnika. In na tem referendumu se je spet pokazal odločilen pomen medijev, to je bil namreč predvsem referendum proti vladi, in opozicija je izkoristila tudi svojo veliko medijsko premoč. Da, v tem vidim glavni problem naše »demokracije«: v veliki medijski neuravnoteženosti, prava demokracija zahteva tudi (najprej) medijsko pluralnost, če samo pomislimo na naslednji izrek: »Mediji so naše okolje, če te ni v medijih, te ni«. Glede tega pa so pri nas politični akterji, kar se tiče možnosti politične propagande, boja za volivce, zelo neenakopravni, gledano s tega vidika do zdaj v tej naši državi še nobene volitve niso bile poštene – zaradi te neuravnoteženosti.

Kje pa je vzrok le-tega? V denarju, kapitalu, za medije je potrebno ogromno denarja, zato pravim, da je naša demokracija še daleč od »resnične«, pravzaprav je informacijska tehnika demokracijo preobrazila v vladavino Denarja, kar se je zgodilo tudi drugod po svetu. Značilnost te »demokracije« je, da skuša čim bolj učinkovito in na ustrezen način »preparirati« volilno telo, da se permanentno kreira volilna volja volivcev, ne le tisti mesec pred volitvami. Učinki takšne medijske demokracije na družbo, na ljudi, so tudi zelo slabi, celo pogubni – ker v takem sistemu pokončni ljudje močne volje, ki so sposobni misliti s svojo glavo, sploh niso zaželeni, ni zaželen nek višji intelektualni nivo, in se zato vsakodnevno, preko mainstream medijev krmi množice s poplavo ničevosti, pritlehnosti in norosti, in seje zmeda s propagiranjem svobodne spolnosti, uničuje družine z raznimi novimi ideologijami. Vse to je pogubno tudi za mladino, saj je šolski sistem tudi naravnan k vzgoji ljudi brez volje in etičnih temeljev, zbeganih, odtujenih, s katerimi bo zato mogoče manipulirati.

Tranzicijska levica je torej, ob nastanku naše države, imela pred novonastalo opozicijo velikanske prednosti, ne zgolj v smislu velike kilometrine v »tehnologiji politike in Oblasti«, ampak tudi kar se tiče pozicij v gospodarstvu in zato ekonomske moči, s tem pa tudi moči medijev. In ohranila je tudi ves nadzor nad vzgojno- izobraževalnim procesom, se pravi kreacijo zavesti mladih. Gledano zato globinsko, s teh vidikov, ni nikoli zares sestopila z Oblasti, če pa je ta absolutna Oblast kdaj nekoliko ogrožena, kot npr. sedaj, pa takoj zažene histerijo, začnejo se protesti, medijske gonje, češ, da se je treba boriti proti fašizmu, diktaturi, da je naša medijska svoboda ogrožena… .

Franc Bešter, Zg. Besnica

Zveza borcev še vedno poglablja narode rane

0
V Dražgošah znova vsakoletna partizanska »veselica« (foto: arhiv Demokracije)

Piše: France Smolej

Nova24 TV je 19.8. objavila polemičen članek, kot odgovor na kolumno dr. Martina Premka v glasilu ZZB za vrednote NOB Slovenije z naslovom Maske padajo. V njej je mladi, napredni novinar, ki je doktoriral pri dr. Božu Repetu (sicer pa je že slavnostni govornik na maškaradi v Dražgošah), napisal, »da se ne sme več verjeti nobenim besedam o spravi, saj gre le še za zavajanje in za ustvarjanje nepotrebnih delitev med ljudmi.« Piše, da gre za izdajstvo Katoliške cerkve, ker je desno – cerkvena politika že pred desetletjem ustanovila prosluli »spravni center«, ki v vseh letih obstoja ni naredil prav nič za resnico o drugi svetovni vojni in za pomiritev med ljudmi. Svoj srd je usmeril na klerofašistično politiko, ki jo pooseblja Janez Janša, asistira pa mu Borut Pahor. Povod za to jezo je bil Pahorjev molk, ko so partizanskim praporom prepovedali sodelovanje na državni proslavi.

Premier Janša mu je odgovoril: »Na žalost so za takšno organizacijo Zveze borcev NOB in njeno članstvo, ki širi nestrpnost in sovraštvo, poglablja razkol v narodu, seje ideološki primitivizem, časti množične morilce, ter še vedno živi v letu 1945, slovenski davkoplačevalci doslej prisilno potrošili milijarde evrov«.

To štorijo je komentiral moj znanec iz Facabooka: Ni zaman naziv »Nova«, novi so kot začetniki v marsičem nevedni, nekateri pa se poleg tega še delajo nevedne…

Odgovoril sem mu takole: V Novi so bili začetniki, dokler Mehmedalija Alić s sodelavci ni prekopal 11 zidov,s katerimi so utemeljitelji Zveze borcev hoteli v Hudi jami zakriti svojo zločinskost, ko so žive zazidali stotine moških in žena. Slika najdenih kit dekliških las je šokanten in utemeljen razlog, zakaj insignije te ideologije ne spadajo na proslavo rojstva naše nove države. Zato je tudi upravičen Janšev očitek o silnih denarjih, ki smo jih, in jih še plačujemo v ta namen. Izstopajo predvsem pokojnine potomcev borcev (in tudi zločincev za ostalih 700 malih Hudih jam), predvsem zato, ker ne temeljijo na plačanih prispevkih za pokojnine.

France Smolej, Jesenice

Ko Pikalo ne more skriti udbaškega pedigreja

0
Jernej Pikalo (foto: STA)

Piše: Franc Trunk

Samo še korak, dva smo oddaljeni od trenutka, ko se bo zblojenim levičarskim talibanom zbranim okoli KUL-ca dokončno zmešalo zaradi posledic oblastne abstinence!

Ponosni talibanski naslednici udbaštva v vlogi častilke med/povojnih partizanskih klavcev, kot npr. necivilizacijsko balkansko jugonostalgično primitivni Tei Jarc, hčerki udbaškega miličnika, ne morejo v njej lastni politikantski norosti pomagati niti najboljši specialisti na razvpiti kliniki v Avstraliji…

Dalje, ponosni talibanski naslednik udbaštva v vlogi častilca med/povojnih partizanskih klavcev SD-jev Jernej Pikalo je pred dnevi javno potrdil modus operandi udbaške večkrat preimenovane zločinske SD še iz časov rajnke juge, citat:

»Gre za tipičen primer ugrabljene države: pokličeš ministrico in je urejeno. Gre za sistemsko politično korupcijo, ko zasebni interes posameznikov vplivajo na odločitve države v njihovo korist. Ali po domače: pozabite na zakone, strokovna mnenja itd, za naše se zrihta.«

Pikalo ima povsem prav, ko država tako ravna, gre za ugrabljeno državo in le kognitivni prikrajšanosti intelektualne podhranjenosti Jerneja Pikala se imamo zahvaliti, da je javno potrdil način delovanja zblojenih komunistov v času enoumne juge, kamor nas želijo vrniti on in talibanska levičarska poulična drhal zbrana okoli KUL-ca to je vrniti v čas, ko so se sistemsko permanentno kršile človekove pravice preživelih! drugače mislečih to je preživelih drugače mislečih, ki so uspeli preživeti zločinski partizanski genocid, kjer so partizanski klavci za seboj na območju RS za/pustili več kot tisoč!!! prikritih grobišč, pa niti en tozadevni partizanski klavec ni bil sodno procesuiran, še več udbaški so/zločinci so partizanskim klavcem celo postavili spomenike, da lahko pred njimi klečeča se Fajonka liže prah…

Seveda, kognitivno prikrajšani Jernej Pikalo ni in nikoli ne bo dojel, kakšne negativne posledice je zapustilo udbaško šolstvo v njemu lastnem komunističnem izročilu »KULTURA IN PROSVETA, NAŠA BO OSVETA«, posledično ne on, ne v glavo ‘vsekani’ gaber niti ostali levičarski ministri za šolstvo niso izkazali nikakršne potrebe, da bi v učne načrte dodali vsebine o nevarnosti skrajno levih gibanj, kot npr. kolesarsko uličarsko gibanje levičarske drhali, ki pod patronatom udbaškega botra milana kučana javno poziva h genocidu stotisočev drugače mislečih, ki žvižga ob igranju himne RS in/oz. kot lačne prasice kruli v minuti molka v čast padlim za samostojno RS, pljuva v obraz poslance Državnega zbora RS ali pa kot poblaznela hči udbaškega miličnika kruli, pljuva, žvižga, zmerja in sika v obraz predsedniku vlade RS visoko v gorah, ve v njen lastni poblazneli jugonostalgični norosti…

Za vse tovrstne norosti poulične talibanske levičarske drhali bi bili prikrajšani, če bi v RS pravočasno izvedli lustracijo, tako pa smo ponovno v situacijo, ko pred predmetno levičarsko drhaljo ni varen niti predsednik vlade RS, kaj šele običajni zavedni rodoljubni Slovenec/Slovenka in njuni otroci…

Če se ne bomo zavedni rodoljubni Slovenci/Slovenke korektno in konkretno uprli levičarski ponoreli uličarski drhali zbrani okoli KUL-ca, bomo naše otroke in vnuke prepustili na milost in nemilost levičarskim talibanom, ki bodo, ko pridejo ponovno na oblast od vrat do vrat iskali drugače misleče in jih pobijali kot to dandanes počnejo njihovi vzorniki v Afganistanu oz. kot so to počeli na teritoriju RS njihovi komunistično zločinski vzorniki po končani WW2!

Saj ni res, pa je…

Franc Trunk, Portorož, Veteran vojne za Slovenijo

NSi – pred volitvami

0
Volilna skrinja. (foto: Matic Štojs Lomovšek)

Piše: Franc Bešter

Prihodnje leto bo supervolilno – čakajo nas tri vrste volitev, a najpomembnejše so gotovo državnozborske, le še dobre pol leta je do njih. Sem član Nsi in seveda si za svojo stranko želim čim boljši rezultat, obenem se pa bojim, da nam ne bo uspelo zvišati svojih procentov in število poslancev.

Ta stagnacija se vleče že dolga leta, edino takoj po ustanovitvi (l. 2000) je stranka dosegla deset procentov, a je kasneje celo izpadla iz parlamenta – izreden uspeh, da se je vanj vrnila! Nekaj zgodovine, stare dobrih 30 let: bil sem zraven pri ustanavljanju OO SKD, l. 1989, že petkrat sem kandidiral na lokalnih volitvah (za mestni svet), torej nekoliko spremljam zadevo. Slabo je to, da na tej desni, konservativni, krščanski strani obstajata dve stranki (še SLS), po desetih letih smo se skušali združiti, a smo doživeli polom, ta združitev ni uspela, in v tem vidim enega od vzrokov stagnacije.

Vzrokov pa je seveda več, problematika je mnogoplastna, tu se bom skušal dotakniti nekaterih problemov, ki se mi zdijo glavni. Dr. Stane Granda je izjavil, da ne razume, odkod tako nizki procenti strankam SKD in SLS – bolj ko razmišlja, manj da razume, saj vendar izhajamo iz mogočne predvojne SLS, takrat daleč največje, najmočnejše stranke, in po njem smo iz te zlate podlage naredili drek, govno. Meni osebno pa tega ni tako težko razumeti: pred vojno je bila družba večinsko kmečka, poljedelska in tudi tradicionalno verna, katoliška, potem pa so se, z revolucijo, zgodili siloviti, tektonski premiki in pretresi: industrializacija, urbanizacija, komunistična (ateistična) indoktrinacija in propaganda, velika sekularizacija družbe…, katoličanov je ostalo (nedeljskih) še okoli deset procentov… . Nadalje so ljudje čutili, da gre pri vodstvu SKD in SLS ne samo za javno dobro, da gre tudi za osebne ambicije, kariero, za to, kdo bo na vrhu… . Nadalje so, vsaj pri Nsi, v ospredje in na kandidatne liste postavljali predvsem starejše osebe, zanemarjali smo mlade (zadnja leta se ta napaka skuša popravljati). In kot nosilce list smo postavljali razne, sicer dobre, verne, družinske očete in matere (tudi kot vzor, zgled) z določenimi političnimi ambicijami, ki pa jim je manjkalo ustreznih znanj, še bolj pa politične kilometrine, izkušenj. Politika kot urejanje skupnih zadev, kot neka obrt in umetnost in kot eden najtežjih poklicev, pa zahteva, če naj človek to obrt osvoji ali se celo izmojstri, ne samo leta, ampak desetletja prakse, delovanja znotraj tega. In vse to so ljudje čutili, doživljali, imeli so nas (in nas še imajo) za premalo kompetentne (a nekoliko tudi naivne), da bi nam zaupali urejanje skupnih zadev. Mislim, da iz teh razlogov veliko vernih raje voli SDS.

A kakorkoli že, menim, da po naslednjih (bližnjih) volitvah nobena desna stranka ne bo dovolj močna za potrebno večino, gledati bi bilo treba na to, da vse desne stranke dobijo čim več procentov, dobro bi bilo tudi, da bi se SLS – u uspelo vrniti v parlament.

Franc Bešter, Zg. Besnica

Bo Tea Jarc kmalu na vrhu Triglava še streljala na poslednje “janševike”, ki bodo plezali proti vrhu te naše lepe gore?

0
Tea Jarc in ostali petkovi politkolesarji so delali zgago in hrupno onesnaževali Triglavski narodni park. (foto: posnetek zaslona)

Piše: Frančiška Buttolo

Sicer pa bodo za odpravo vseh največjih kršitev človekovih pravic poskrbele različne komisije, domače, evropske in mednarodne, na primer iz ZN, pri nas na čelu z gospo Teo Jarc, ki bo na vrhu Triglava, pod kavbojskim klobukom z rdečo zvezdo vihtela laso in streljala na poslednje “janševike”, ki bodo plezali proti vrhu te naše lepe gore. Triglav je namreč njeno osvobojeno ozemlje. Predlagam jo za Nobelovo nagrado za mir.

Če poslušam svoje srce, bi vzela vse, ki bežijo, s celega sveta. Kljub pandemiji, sredi katere proticepilci – neznansko uživajo, v Sloveniji zlasti skoraj vsi skrajni levičarji, borci za rdečo zvezdo, ki kaki Tei pomeni svobodo, verjetno svobodo vsakovrstnega nasilja, s pretvezo, da ji gre za OF. Čeprav nima pojma o zgodovini druge svetovne vojne.

No, saj prav takšne potrebuje današnja slovenska leva politična stran. To kaže celo molk SAZU – odsoten ob referendumu za odprte pipice, ko je bilo nasprotovanje zakonu te ustanove kot hrumenje Soče v Gregorčičevi pesmi. Zdaj pa je prav nič ne moti kultura govora gospe pod Triglavom. Seveda, saj v tem primeru gre – vsaj delno – tudi za napad SAZU na predsednika vlade, gospoda Janeza Janšo, in na njegove ministre. Kaka Zižkova ekspozitura v SAZU pa bo tej gospe priskrbela akademski stolček, čez čas, ko bo napisala zgodovinsko razpravo MOJ BOJ, boj nekakšne partizanske levinje pod Triglavom, ki ga je, kot smo razumeli, osvobodila in nanj postavila zastavo z rdečo zvezdo. Tako je, poleg Metelkove, Triglav prvo osvobojeno ozemlje pod vladama virusne epidemije in Janeza Janše, čeprav je res , da je ta dama predvsem potencialne teroristka – ali pa prav zaradi tega. Dobro bi bilo to, ali je TRIGLAV RES OSVOBOJENO OZEMLJE, kot je trdila, vprašati tovariše in par gospodov na Ustavnem sodišču republike Slovenije.

Je kdo preveril, če je bila ta dama pod Triglavom oborožena? Da ni bila? Ker je njena miroljubnost že prislovična?

Seveda, njen cilj je zgolj odprta slovenska družba, ampak ne zastonj. Ta dama namreč ni poceni. Svetovni bankir Soros to še predobro ve. Tako kot naši levi poslanci v EU, morda tudi naša Milka, sirota Anka, izgubljena v širnem svetu EU, kot bi rekel Aškerc, ki bolj ali manj sodi med prijateljice dame izpod Triglava.

Če pa poslušam, zdaj, ko gre za sprejem velikega števila afganistanskih beguncev, da, če poslušam svoj razum, se popolnoma strinjam z izjavami gospoda predsednika slovenske vlade Janeza Janše na to temo. Nikakršne štiripasovne ceste za begunce v Slovenijo. Absolutno sem na njegovi strani.

Prepričana sem namreč, da bi se, če bi zahodne velesile posvetile toliko demonstracij, parad ponosa in medijskega silovitega pompa ter denarja za izboljšanje življenja žensk pod terorjem skrajnih islamistov in drugih skrajnežev, kot vsega tega posveti za dosego politične moči Legibitre, ne bi bilo potrebno neprestano odpirati štiripasovnih cest za pohode muslimanskih oziroma islamskih raznovrstnih beguncev, tudi najhujših teroristov v EU. Pa razpravljamo na Zahodu skoraj samo o tem, kako ženskam nasprotnega spola omogočiti operacijo v moškega nasprotnega spola. Samo zato, da bo čim več beguncev v Evropi?

Zdi se, da zahodne velesile skupaj z drugimi, zlasti s Kitajsko in Rusijo, zelo natančno načrtujejo vso to katastrofalno politično dogajanje. Tudi v Sloveniji večina ljudi ve, tako kot v Evropi, da bo EU prav kmalu ena sama država, najprej še nekaj časa s sedežem v Bruslju, potem pa v Berlinu. Razumljivo, saj se v imenu EU z vsemi najmočnejšimi političnimi voditelji pogovarja predvsem Merklova. Njena najtesnejša sodelavka in prijateljica pa je voditeljica EU. Ta dama, ki neprestano bere komunistične levite sedanjim demokratičnim voditeljem nekdanjih totalitarnih socialističnih držav, si želi iz same krščansko demokratske solidarnosti, nekako tako se izraža, napolniti te, nekdanje komunistične države, z muslimanskimi “siromaki”. V televizijske kamere ta gospa gleda s tako nebeško nedolžnimi očmi, kot da se ji niti ne sanja, kako želi njen Berlin zbrisati z zemljevida sveta naprej številne evropske narode in države, potem pa voditi, čimprej seveda iz Berlina, veliko evropsko državo oziroma Veliko Evropo.

Če ne bi celotno politično dogajanje zadnjih dvajset let, torej v 21. stoletju, in jasno kazalo in dokazovalo, da je vse, kar sem povedala, čista resnica, Kitajska že ne bi tako mirno in filozofsko – oziroma politično modro – samo čakala na bregu velike reke novega hitlerjanskega dogajanja v Evropi, da bi na svoj trnek ujela najdebelejšo politično ribo, gospodarsko, s tem pa v ozadju tudi politično oblast nad celotnim Zahodom. Na ZDA se ne moremo prav nič več zanesti. Tudi s Hitlerjem so si bile ZDA kar dolgo na ti. Evropa pa je prav tako, z redkimi častnimi izjemami čakala. Potem pa so morali zahodni zavezniki bolj ali manj demokratični, še ne totalitarni vzhodno del Evrope podariti strašnemu Stalinu. Zdaj ima te države spet EU. Očitno pa Rusija ni pozabila na te svoje satelite, darilo Zahoda za njen  boj proti Hitlerju. EU, z dvema dama na čelu, pa tem, z obeh strani ogroženim nekdanjim zasužnjenim satelitom totalitarne Sovjetske zveze grozi, da jih čaka vrnitev prejšnjemu gospodarju, če ne bodo “solidarnostno” z vseh štirih strani neba napeljale štiripasovnih cest, po katerih jih bodo zasedli ali okupirali nesrečniki z vsega sveta, predvsem pa muslimani, tudi skrajni. Zakaj pa ne, saj niso sami krivi, da so takšni. Živeli so pač v nesrečnih razmerah. Če ji bodo nove domovine, Poljska, Češka, Madžarska itd., nudile dovolj visok standard in nekaj privilegijev, ki jim kot nesrečnikom prve kategorije – po svetovni moralni kategoriji vladavine prava – nujno pripadajo, bodo morda tudi teroristi lahko čisto dobri državljani, tudi v Sloveniji, seveda samo strogo v okviru islama. To mora lahkomiselni zahodni človek, tudi v Sloveniji, včasih premalo seznanjen s človekovimi pravicami, vsekakor vedeti. Sicer pa bodo za odpravo vseh največjih kršitev človekovih pravic poskrbele različne komisije, domače, evropske in mednarodne, na primer iz ZN, pri nas na čelu z gospo Teo Jarc, ki bo na vrhu Triglava, pod kavbojskim klobukom z rdečo zvezdo, vihtela laso in streljala na poslednje “janševike”, ki bodo plezali proti vrhu te naše lepe gore. Triglav je namreč njeno osvobojeno ozemlje. Predlagam jo za Nobelovo nagrado za mir.

 

Frančiška Buttolo, Slovenija

Najbolj brano

Ljubljana
clear sky
5.5 ° C
12.4 °
4.9 °
94 %
0.5kmh
0 %
Thu
21 °
Fri
23 °
Sat
24 °
Sun
25 °
Mon
22 °