Prejeli smo

Doma Prejeli smo Stran 3

KUL – koalicija ultra levičarjev

0
KUL (foto: STA / Nik Jevšnik)

Piše: Jože Likar

Podpis opozicijskih strank, da bodo podpisali koalicijski sporazum pred volitvami, je pravzaprav mlatenje prazne slame. Čeprav je bila ta predstava amaterska »boljšoj teatra« medijsko predstavljena kakor pomemben dogodek, nismo slišali nič novega. Da ne mislijo vabiti v svojo druščino nikogar, ki podpira vlado Janeza Janše, smo slišali že nič kolikokrat.

»Vsak berač svojo malho hvali«, pravi znani slovenski pregovor. Tako tudi kulovci naštevajo svoje domnevne zasluge in slabosti zdajšnje vlade. S čim se lahko pohvali Šarec? Kako ga je ocenil eden izmed profesorjev? Lahko zapišem, da se z njegovo oceno povsem strinjam in mu še enkrat postavim vprašanje: »Kaj je s šolo?«, za katero je bilo porabljenih poldrugi milijon evrov? Je tudi šola taka kot »cesarjeva nova obleka«?

Alenka Bratušek poudarja, da bo pričakovana KUL- vlada sanirala škodo, ki jo je s svojim delom povzročila zdajšnja vlada? Pa smo davkoplačevalci že dvakrat sanirali banke, ki so jih izropali člani Forma 21, preverjeni Kučanovi kadri! Pripravlja pa še en velik rop: podrejene obveznice, ki jih je zaplenila prav njena vlada. Kolika je bila dejanska vrednost teh delnic takrat? Koliko je bilo neobveščenih državljanov, ki so nasedli bančnim »strokovnjakom«. Koliko je bilo špekulantov, ki so kupovali delnice za majhen denar in računali, da bodo po sanaciji dobro zaslužili? Ker so tudi sodniki vpleteni v te posle, nas čaka še en udarec po žepih nič krivih davkoplačevalcev. Za to se lahko zahvalimo vladi kraljice Alenčice. Da nam Janša dela sramoto po Evropi? Spomni naj se: »kako branila čast dežele je domače…« s svojo kandidaturo za evropsko komisarko. Nečakinja, ki je bila še osnovnošolka se je muzala ob njenem znanju angleščine.

Najodmevnejši dosežek Tanje Fajon je bil obisk spomenika Borisu Kidriču in položitev venca. Strici so ji očitno pozabili povedati, da je bil že pred drugo svetovno vojno ne samo zapit študent kemije, ampak tudi kriminalec zaprt na Dunaju. Kar je bil njegov oče znanec doktorja Erliha, je le ta posredoval, da so ga Avstrijci izpustili. V zahvalo ga je Zdenka Kidrič, ki je vodila VOS ukazala ubiti. Nehvaležnost je plačilo tega sveta!

Za Luko Meseca mislim, da si s poštenim delom še ni zaslužil ene rolice toaletnega papirja. Taki politiki bi radi vodili državo? Naša mačka pol leta zna skrbeti zase, nikomur od kulovcev bi je ne zaupal v varstvo.

Kdo razdvaja Slovence? Ponosni nasledniki komunistične partije. Partija, ki se je samooklicala za avantgardo delavskega razreda, čeprav nikoli niso delali. Celo Tito sam se je v nekem intervjuju pohvalil: »Mi nikada nismo radili, uvjek smo štrajkali!«

Protesti na ljubljanskih ulicah niti slučajno niso spontani. Kriminalisti in tožilci bi lahko raziskali kdo prek družbenih omrežij poziva k vstaji in revoluciji. »Vprašanje komu bo pripadala oblast v državi, se ne bo razrešilo s sklicevanjem na člene ustave, ampak z vsemi oblikami nasilja!« Tako je napisal Trocki, znan Leninov in tudi Stalinov sopotnik, tudi sam je končal nasilne smrti. Kot organizatorje zarote proti njemu sem prebral različna imena: Volkonogov, Volkodlakov, Sudoplatov…danes pa vemo, da je bil pravi rabelj očka Stalin. Ulična drhal deluje po pravilih izvirnega Leninovega nauka: z nasiljem na oblast!

Jože Likar, Na Otlici

Javno vprašanje TV Slovenija, varuhinji gledalčevih pravic in Janezu Lombergarju: Ali v oddaji Spomini na TV Slovenija lažejo/prikrivajo dejstva?

0
RTV Slovenija (foto: STA)

Piše: dr. Jože Dežman

V treh oddajah Moja zgodba na Radiu Ognjišče:  (https://avdio.ognjisce.si/cikel/moja_zgodba: 19. in 26. septembra, 3. oktobra 2021) sem pripravil posnetke izjav  vodilnih morilcev komunistične politične policije v Ljubljani, posnete v letih 1978 in 1979, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije (vnaprej ARS). Ob njih sprašujem  Janeza Lombergarja, ali bi narodni heroj Štefan Brajnik – Edo, narodni heroj Franc Stadler – Pepe in Kamil Kratochwil – Mile povedali to, kar so povedali takrat, če bi bili še živi in če bi jih intervjuval Janez Lombergar. Prepričan sem, da ne bi. In bojim se, da jih Janez Lombergar niti ne bi vprašal o njihovih zločinih oz. sodelovanju pri njih.

Da je res tako, se lahko prepričamo na primeru pričevanja Miloša Kobala v četrti oddaji Moja zgodba iz te politično-policijske  nadaljevanke na Radiu Ognjišče 10. oktobra 2021.

Lombergar je Kobala v spominih napovedal kot človeka, ki se je »po italijanski okupaciji kot ilegalec vključil v osvobodilno gibanje, že junija 1942 pa so ga sprejeli v VOS, v Varnostno obveščevalno službo Osvobodilne fronte. Kot sposobnega obveščevalca z ilegalnim imenom Borut ga je vodstvo VOS (Rudi Janhuba – Vaso, Vladimir Svetina – Ivo in Zdenka Kidrič – Marjeta) določilo za najzahtevnejšo nalogo – za agenta vrinjenca v samo jedro voditeljev antikomunističnega tabora, Slovenske legije in kasneje vodstva Slovenskega domobranstva, od koder je redno poročal vodstvu VOS o vseh njihovih nameravanih dejavnostih in dajal Osvobodilni fronti druge pomembne obveščevalne podatke. Pred koncem vojne, ko je postalo nevarno, da ga razkrijejo, je odšel v partizane. Po vojni pa ga je, kot se pač pogosto zgodi obveščevalcem, najprej čakal – oznovski zapor.«

Niti ena od zapisanih trditev ne zdrži kritičnega preizkusa. Kobal sam je že 11. januarja 1945 v partizanih zapisal, da je v letih 1941/1942 deloval kot obveščevalec in sledilec komunistične politične policije oz. Varnostno obveščevalne službe v Ljubljani (Lombergar bi lahko vedel, da je bila to izključno služba Komunistične partije in nikakor OF). Zasledoval je med drugim Rupnika, Novaka, Casarja, Žebota, Stareta – torej skoraj vse, ki so bili visoko na komunističnih listah za odstrel. Drži, da se je Kobal, rojen je bil leta 1926, gibal blizu vodilnim v Slovenski ljudski stranki, Slovenski legiji in da je organiziral mladinsko Slovensko legijo med domobranci.  Toda njegova medvojna poročila, ki jih prav tako hrani Arhiv Republike Slovenije, povedo, da je posredoval razmeroma malo zelo pomembnih obveščevalnih podatkov. In v partizane ni odšel, ker bi ga lahko razkrili, ampak je z nadrejenimi v komunistični politični policiji pripravljal demonstrativen prikaz razkroja domobranstva ob Titovem razglasu amnestije septembra 1944. Akcija ni uspela, saj je odšel v partizane le z dvema somišljenikoma, pa še takoj so jih ujeli domobranci. S tem je seveda onemogočil samega sebe kot vohuna in je potem odšel v partizane.

Potem je v partizanih več mesecev pisal o svojih vohunskih izsledkih. Pisal je sezname, značajsko označeval posamezne ljudi. Zanimivo je, da je popisal 107 domobranskih oficirjev in za 80 odstotkov zapisal, da so pristaši Jugoslovanske vojske v domovini oz. kraljevine Jugoslavije- torej nikakršni somišljeniki okupatorja.

Deset let po vojni je Kobal kritično ocenil svoje vohunsko delo: »Za dejstva, ki jih bom navedel v naslednjem, sem vzel podatke iz referata, ki sem ga napisal na Bazi 24 v aprilu 1945. To poročilo oz. referat sedaj po 10 letih ocenjujem kot pisanje mladega 20 letnega napihnjenca; ki se je zavedal doseženih uspehov, ni pa dobil zanje nobenega priznanja. Morda je hotel takrat vzbuditi pozornost nase? Mnogi zaključki so bili napačni in, kolikor se je lahko tolmačilo, da posamezne stvari zadevajo konkretne osebe, tudi krivični. Takrat še nisem poznal mnogih dejstev, ki bi mojo sodbo popolnoma spremenili. Pač pa dejstva zaslužijo, da se prepišejo in upoštevajo. Referata se sedaj po 10 letih ne sramujem.«

Vseh teh zadržkov med snemanjem izjav vosovcev v letih 1978/1979, v katerih je sodeloval   kot pripovedovalec in kot spraševalec, ni bilo več. Kobal (takrat je bil predsednik jugoslovanske zveze psihoterapevtov) ni imel nobenega pomisleka nad terorjem, v katerem je sodeloval.

Nimamo pa odgovora na vprašanje, koliko je Kobal po vojni dejansko sodeloval pri preganjanju oseb, za katerimi je vohunil med vojno.

Kobal je bil po vojni zaprt dvakrat, junija in septembra 1945. Vsaj prvič zaradi tega, ker je dejstvo, da se je po vojni pojavil v Ljubljani v partizanski uniformi, sprožilo velik škandal. Sošolci, profesorji, sokrajani so mu v prijavah oblastem, ki jih hrani ARS, očitali, da jih je ovajal, jim grozil, hodil v šolo v domobranski uniformi, nosil domobranske čine, nastopil na protikomunističnem zborovanju … Očitno je bil tako prepričljivo odigran protikomunist, da se mu tudi v primeru domobranske zmage ne bi zgodilo kaj hujšega?

Lombergar je imel pred snemanjem pogovora s Kobalom vse te vire, ki jih omenjam in so predstavljeni tudi v oddaji na Radiu Ognjišče, na razpolago. Če bi jih poznal, bi moral  Kobala opozoriti, da marsikdaj ne govori resnice oz. molči o pomembnih dejstvih, ki jih je podrobno poznal. Tega Lombergar žal ni storil, celo nasprotno, z dokumentarnimi vložki (protikomunistično zborovanje, prihod partizanske vojske v Ljubljano) je zaostril ideološko-propagandno sporočilo oddaje.

In če je Kobal netočen, kar se tiče lastnega sodelovanja s komunistično politično policijo, pa je v drugem delu oddaje povedal, kako je kot policijskih psihiater obravnaval partizanske morilce, ki jih je lomila vest. Tudi tu ne ravna drugače kot drugi rdeči psihiatri, ki so naleteli na take žrtve revolucije. Opisuje jih, kot da se to njega ne tiče, je vzvišen nad njihovim trpljenjem. Pa vendar je ta del pričevanja dragocen, saj nam že dr. Janko Kostnapfel in dr. Janez Kanoni (ta posredno preko opisov sina Črta) nakazujeta, kako je slovenska psihiatrija skrila bistveno travmatsko breme, ki je zadelo komunistične morilce. Druži pa jih tudi to, da ne Kobal ne Kostnapfel ne Kanoni   niso zmogli sočutja od žrtev stalinističnega terorja v Sloveniji in njihovih diskriminiranih, segregiranih in stigmatiziranih svojcev. Žal, ostali so zavezani tabujem titoizma.

Tako kot Kobal je bolj zakrival kot skrival resnico še marsikateri nastopajoči v Spominih, tudi z Lombergarjevo asistenco. Zato z vso skrbjo predlagam, da na TV Slovenija temeljito premislijo, kako s Spomini naprej. Predvsem pa svetujem, da že predvajanih oddaj ne ponavljajo brez tehtne presoje, da ne bi prihajalo do podobnih zapletov kot pri Kobalu. Tovrsten pomislek je nujno potreben že, če bi hoteli ob njegovi nedavni smrti ponavljati spomine Ljuba Bavcona.

Ker ob koncu Spominov piše, da serija nastaja v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, sem v muzeju povprašal, ali je bil o tem sodelovanju sklenjen kakšen pisni dogovor. Tega mi niso znali najti. Če ga ni, prosim TV Slovenijo, da tak dogovor, v katerem bomo določili profesionalne standarde sodelovanja, čim prej sklenemo. Do takrat pa zahtevam, da se v vseh oddajah dopiše, da Muzej novejše zgodovine Slovenije v oddaji ne sodeluje. Prav tako piše, da Spomini nastajajo v sodelovanju z ARS. V primeru Miloša Kobala pa lahko rečemo, da je oddaja nastala mimo ARS.

Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije:

Dr. Jože Dežman

Odprto pismo Marjanu Šarcu

0
Marjan Šarec (foto: STA)

Piše: Globokar Sony

Spoštovani g. Marjan Šarec!

Toliko proklamirane vrednote tkim. leve opcije so danes ostale samo še prazne floskule, puhlice… na kosu papirja Bil je čas, ko bi vi lahko kot predsednik vlade R Slovenije storil tudi kaj za upokojence. Pa se ni zgodilo nič. Na levem polu ste se prepirali med sabo. Mag. Bratuškova je zgodba zase; nedosegljiva…

Ljudem je potrebno ponuditi kaj več kot le samo sovraštvo do Janeza Janše. On je danes tam kamor smo ga pripeljali, mi volilci in vi od ljudstva izvoljeni…

Tkim. levi pol je danes samo še fraza… Vemo kakšne naj bi bile njegove deklarirane vrednote od katerih pa ni ostalo praktično nič. Poglejte si samo plače vodilnih v elektrogospodarstvu, gredo v 100-tisoče € na letni ravni. Pa so to menda še vedno podjetja v katerih ima država glavno besedo. Zakaj že? Menda ne gre za neke vrhunske znanstvenike, krizne managerje, razvojne inženirje..

Seveda! Potem zmanjka za vse tiste kateri so trdo delali 40 let ali pa tudi kakšno manj ker jih je izdalo zdravje. Slovenske pokojnine so beda, vsaj večina.

Ali lahko ljudem ponudite kaj več kot le sovraštvo do Janeza Janše. Ne vem?

Če nisi z nami si proti nam. Ali nam bodo nove volitve spet prinesle kakšen nov obraz, novo razočaranje…

40 let smo v YU poslušali prazne parole, živeli od usmiljenja zahoda… Slovenci smo izkoriščali južnjake, oni nas.. Danes smo v Evropi na repu. Poljska, Češka, Madžarska… nas prehitevajo po levi in po desni.

Doseči nimaš kaj, priti nimaš kam. Gospod ki je pred časom ustanovil civilno iniciativo “Za upokojence gre” je obupal. Pove, da je vse brez veze in zaman. Pove, da ne bo drugi Jan Palach pred ZPIZ-om, ker bi potem rekli, da je imel psihične težave.

Tako g. Šarec sem povedal kar mi je ležalo na srcu. Nekaj let nazaj smo vam verjeli…

Slovenski upokojenci pričakujejo izredno uskladitev pokojnin v višini 3,6 % za vse upokojence. Enim se pokojnine niso usklajevale, drugi pa so bili upokojeni z prenizkim odmernim odstotkom. Smo vsi nekako na istem.

Imamo stotine upokojenih pravnikov. Pa nikogar ki bi spisal ustavno pritožbo in za vse zahteval odmerni odstotev v višini 63,5 %. Imajo dobre pokojnine in nimajo časa za pisanje ustavnih pritožb.

Če mislite na naslednjih volitvah zmagati storite tudi kaj za upokojence, 600.000 jih je. Vemo, da nekaterih strank ne bo nikoli več v parlamentu. In prav je tako.

S spoštovanjem,

Globokar Sony, Zagorje

Do zadnjega diha bom za samostojno Slovenijo

0
Zastava (foto: arhiv Demokracije)

Piše: Frančiška Buttolo

O lobistih, Janši in Zahodnem Balkanu ali Novi Jugoslaviji

Po odlični razlagi problema z lobisti in gospodom Janšo v zadnji oddaji Kdo vam laže, je postalo jasno, da gre v tem primeru za en sam, največji slovenski politični problem, za ponovno vključitev Slovenije v neko trdno, mednarodno priznano balkansko povezavo. Torej za konec samostojne Slovenije. Ker se, podobno kot ob osamosvojitvi, del slovenske Udbe v podzemlju s to staro željo gospoda Kučana, in tudi željo nekaterih največjih članic EU, ne strinjajo, je Kučan jezen tudi na nekatere lobisti, zlasti na tiste, ki o njegovih balkanskih željah in sanjah preveč vedo.

Naslednje volitve, dragi Slovenci, dragi vsi slovenski domoljubni državljani – doma in v tujini  – bodo volitve za ohranitev samostojne države Slovenije.

Bog ne daj, da zmaga gospa Fajonova,  uničevalka makedonskega naroda. Ona podpira tisto srbsko mafijo, ki si v Sloveniji prizadeva, da bi bil Beograd ponovno glavno mesto vseh balkanskih narodov, tudi Slovencev. O ničemer drugem kot o tem, spoštovani domoljubni slovenski državljani, Se ni gospa Angela ali Erika v zadnjih dneh pogovarjala v Srbiji. Rusi zahtevajo nazaj nekdanje satelite, EU po vidi rešitev Balkana z nastankom nove regije, v kateri bi Slovenci nekako dvignili povprečje v standardu in zahodnem tipu kulture. Pa tudi garali bi za ves Balkan in skrbeli za migrante v Bosni.

Niti enega samega glasu ne smemo zavedno Slovenci žrtvovati za Fajonovo. Fajonova je nevarna kot razpršilno atomsko orožje. Fajonova je smrt za Samostojno Slovenijo. Ostani samostojni,

V družbi s srednjeevropskimi državami, tistimi, ki sodijo v osrednjo Evropo, ne na njen zbalkaniziran rob, v soseščino s Turki.

Zgodba o lobistih in Janši je za slovensko, skoraj v celoti jugonostalgično in do konca zbalkanizirano novinarstvo – zasnovana v Kučanovem kabinetu, na temelju teoretičnih, sistematičnih in marksistično historičnih raziskovalnih rezultatov slovenskih političnih navad in potreb najbolj priljubljenega rumenega tiska ali “žute štampe”, kakršen je na primer neki nedeljski tednik.

Spet imamo opraviti z eno od velikih Kučanovih packarij, ki naj bi jo Slovenci pojedli za volilno kosilo.

Kar sam naj jo poje!

Pa še njegova pomočnica Fajonova.

Frančiška Buttolo, Slovenija

Jezik videnj

0
foto: Pixabay

Piše: Franc Bešter

Problem je, da mi, ljudje, ne le zoženo spoznavamo, mi tudi zoženo opisujemo. Človeški jezik (jezik zvoka) ima svoje meje, danes si sicer močno pomagamo tudi s fotografijo in filmom (pri tem gre za vizualni jezik, za jezik svetlobnih znakov). A tudi če z vsem skupaj opisujemo neko dogajanje, je to še vedno nekaj silno ozkega. Nekaj tako neizmernega, kot je dogajanje, lahko zares celovito opisuje le jezik Duha, in jezik videnj je vsekakor jezik Duha: »Videnje nastane, ko se božji Duh sreča z našim duhom«. Pri tem dajem poudarek na videnjih v sanjah – ker imamo sanje vsako noč, zato lahko tudi videnja v njih. Gre za lucidne (jasne, jasnovidne) sanje. Zakaj dajem tak poudarek na videnjih? Ker (edino?!) v njih lahko konkretne stvari, osebe, dogodke, VIDIMO. Za pravilno odločanje v življenju pa bomo morali poznati ravno resnico o tem, o konkretnih dogodkih, razna splošna verska načela in pravila nam pri tem mnogokrat ne pomagajo. In videnja so polna resnice o tem – o dogodkih sveta, ker nam Duh prinaša Besedo, ki je Resnica sama.

Meso in kri (razum) ne moreta spoznati resnice, a resnica nam je vseeno dostopna, s pomočjo Duha, ki nam Resnico prinaša, s pomočjo duše kot »instrumentom« spoznavanja. Vendar se tu pojavi še en velik problem, razumevanje jezika Duha, v tem primeru jezika videnj. Pri videnjih gre za jezik podob – simbolov, v naravi simbola pa je, da ni nikoli do kraja raziskan, vedno ostaja tudi skrivnost. Racionalizem pa ravno tega (skrivnosti) noče priznati! Ne smemo poskušati, da bi kdaj vse razum – eli, slej ko prej si moramo priznati, da so stvari, ki so nad našim razumom.

Možnosti tega jezika (videnj) so neizmerne, a takšen ta jezik tudi mora biti, če naj opisuje nekaj tako neizmernega kot je neko dogajanje. Pred nami je torej neka težka naloga: učenje jezika Duha. Vendar, s tem dosegamo tudi nek veličasten cilj: presegamo človeški jezik, ki ima kot jezik, vezan na snov, zelo omejene možnosti, z jezikom Duha, katerega možnosti so neomejene.

Nočno – videnjski (sanjski) svet: za njegovo boljše razumevanje bom tu omenil kabalo (mistični judovski nauk) – učenje o višjih in notranjih svetovih, VSAK dogodek, preden se zgodi na svetu (v elementu Zemlja) mora biti prej oblikovan na teh višjih planih, astralni svet kabale (element Voda) je identičen z Jungovim kolektivnim nezavednim, in je nekakšen kalup za materialni svet, zato v njem lahko opažamo klišeje prihodnjih dogodkov. Pri biblijskem videnjskem svetu gre za povsem isto, ko živimo v nočno videnjskem svetu, živimo v duhovnem svetu, na astralnem planu kabale, in opažamo prihodnost sveta, tudi Sveto pismo na več mestih opisuje preroške sanje.

Franc Bešter, Zg. Besnica

Katera je prava pot zate, Slovenija?!

0
Resni.ca - Organizator proticepilskega protesta Zoran Stevanović (foto: STA)

Piše: Martina Košica

Ameriški predsednik Roosvelt je nekoč dejal: Država v kateri so nesposobneži in kriminalci bolj glasni od poštenih delavnih ljudi, je izgubljena.

Kaj pa naša domovina? Slovenija naj ne bo peskovnik nesposobnih politikov. Vse od prevzema oblasti Janševe vlade pomladi 2020, ki dela zares v skupno javno dobro, se je opoziciji začelo megliti pred očmi. Skrajni levici so se ideološko pridružili še SD, SAB in LMŠ. So kakor apokaliptični jezdeci združeni v opoziciji sovraštva in enoumja. Enkrat so že dokazali svojo nesposobnost in nekonstruktivnost –  Šarčeva odstopljena vlada, ki se je ves čas trudila za padec aktualne vlade z vsemi rušilnimi sredstvi. Pridružile so se jim razne nevladne organizacije in somišljeniki. Z nedemokratičnimi pogosto zelo nasilnimi protesti – tudi z grožnjami smrti podprti celo z   zloglasno Antifo vztrajajo iz tedna v teden. Jenull, Čordić, celo kriminalec Ličina, so vodje pouličnih razgrajačev in prevratnikov. Pridružujejo se jim tisti, ki ne ločijo zrnja od plev, ne mislijo svojo glavo, ter se vozijo za njimi. Nacionalni mediji pa jih ves čas bolj ali manj podpirajo. Tudi sodstvo je pristransko in pogosto neučinkovito. Protestniki in somišljeniki ustvarjajo le razdor in kaos. Sedaj se jim je že tretjič pridružil Milan Kučan, stric iz ozadja. Zadnji petek pa še Darko Štrajn in Ivan Svetlik. Še pomnite tovariši: 100 tisoč žrtev komunizma med in po drugi svetovni vojni. Socializem je gorje za vsako državo.

Da je kaos še večji, so se jim pridružili še sredini anticepilci, ki so z Zoranom Stevanovićem bolj pametni od stroke. On je pobudnik teh kaotičnih protestov, ki je ustanovil celo stranko Resnica, ki je v bistvu laž in zavajanje ljudi. Če bi se večina cepila in upoštevala ukrepe bi bili le ti kmalu ukinjeni. Njegov nastop spominja na revolucionarja. Anticepilci, ki pozivajo k uporu in so proti ukrepom množično protestirajo po cestah, so zlonamerni – s kakšno pravico to počnejo? Zaradi njihovega zavajanja je precepljenost še slabša, ljudje umirajo, medicinske sestre in zdravniki pa pregorevajo. Protestniki so neodgovorni in neuvidevni egoisti. Skupaj s petkovimi povzročajo kaos ,ki meji na revolucijo. Po njihovih ravnanjih jih boste spoznali. Zle sile ogrožajo Slovenijo.

V petek, 1. oktobra, pa se je prvič zgodilo, da so v oddaji Odmevi citirali Stevanovića, kjer je grozil z novim sredinim protestom, pozival vlado k odstopu in predčasne volitve. Dobra reklama zanj. To pa je absurd, da se na javni TV zgodi kaj takega. Kako daleč še lahko gre? Kdo ga bo ustavil?

Represija in slaba komunikacija, ki jo opozicija ,nasilni protestniki in somišljeniki očitajo vladi je njihov način delovanja. Odgovorni so tudi za nizko precepljenost. Vse drugo so zlonamerne laži in zavajanje.

Še tako lep vrt lahko preraste plevel, pridelke uničijo razni škodljivci in tujerodne agresivne rastline. Ljudje božji, ne dopustimo tega. Vsi smo odgovorni za našo bodočnost. Oblast se ne menja na ulici, temveč na volitvah. Pošteni intelektualci, politiki in ljudje dobre volje, oglasite se in storite kaj, da ne bo prepozno. Slovenija si zasluži mir, blagostanje, napredek in sodelovanje.

Martina Košica, Ljubljana

Meje znanosti

0
foto: J.S.

Piše: Franc Bešter

Znanost: tu mislim na tehno – znanost (fiziko, kemijo), »tehno« zato, ker je ključno pomagala ustvarjati tehniko. A tudi tehnika je v tem razvoju pomagala znanosti: z napravami za eksperimentiranje in meritve. Da, pri tej znanosti gre za znanost eksperimenta in merjenja, ta znanost prihaja do izkustev na ta način, in stvari dokazuje na ta način.

Na kaj se nanašajo ta izkustva? Vsekakor na svet materije, ta znanost je začela z raziskovanjem snovi in fizičnih teles (statika, kinematika, dinamika, optika, kemijski procesi), tudi nebesnih teles (planeti), njeni predhodnici sta bili srednjeveški alkimija in astrologija. Torej: začetek s stvarmi, ki nas obkrožajo v vsakodnevnem življenju.

Fizika priznava samo tisto, kar je »dokazano« z eksperimentom – z objektivnim opazovanjem in merjenjem v procesu eksperimentiranja. Ugotavljanje abstraktnih odnosov med izmerjenimi količinami. Znanost: znanje (spo – znanje). Tu se moramo vprašati, kaj je s to metodo mogoče spoznati in česa ne in do kod je njen doseg. S to metodo je ta znanost začela raziskovati svet vidnih in otipljivih stvari, a potem je začela prodirati v samo notranjo strukturo materije: molekule, atomi, elementarni delci. Korpuskularna teorija materije. Modeli atomov. Periodni sistem elementov, organske spojine, ciklične spojine, RNA, DNK, dvojna vijačnica, geni. Sami orjaški koraki naprej.

Tisto ključno, kar je dal »atomski ovoj«: elektroni. Njihova uporaba v vodnikih (elektrika, elektronika). Magnetizem. Potem polprevodniki: tranzistor, mikroprocesor, čip. Digitalna tehnika. Atomsko jedro: cepitev, ki je dala jedrsko energijo in atomsko bombo. Fuzija: pojasnjen izvor energije zvezd. Nasploh je prodor v skrivnosti atoma pojasnil tudi razne zagonetke vesolja: supermasivne zvezde, črne luknje, pulzarji, kvazarji, kolapsarji… .

Potem celično jedro: kromosomi, geni, genetika. Razvozlan genom organizmov.

Prodor človeka v ta mikro (in makro) svet, s prej omenjeno metodo. Ta metoda (eksperiment, merjenje) se je do določene mere pokazala za še uporabno, tu, v tem svetu (nevidnega, neotipljivega) je še do določene mere mogoče eksperimentirati in meriti, celo opazovati stvari, a v tem svetu smo naleteli tudi na neke povsem nove kvalitete, na nepredstavljive in neopisljive stvari, ki se izmikajo raziskovanju s to metodo. Slabost te metode je predvsem v njeni nemoči, pojasniti, zakaj imajo fenomeni materije takšne in takšne kvalitativne lastnosti, odtod njena nemoč, pojasniti, za kaj gre pri »delcih«, in kaj je »polje«, odtod pojav takšnih hipotez kot je »teorija strun«, ki je čista špekulacija.

Vse te stvari sem omenil zato, ker hočem povedati, da v znanosti že dolgo ni bilo odkritega nič zelo uporabnega v tehniki (kot sta bila npr. elektron v fiziki in organske snovi v kemiji kot so npr. umetne mase, plastika, sploh naftni derivati). Slej ko prej si bomo morali priznati, da je njena metoda v svetu najmanjšega (delci) in največjega (vesolje) naletela na meje in da zato tudi razvoj (napredek) tehnike ne bo mogel iti nekam v nedogled.

MEJE TEHNIKE

Konec znanosti? Katere? Tiste, ki je v tej civilizaciji za večino edino prava, ker so edino tam stvari »eksaktno opisane in dokazane«.

Odvija se boj za politično prevlado v svetu – med nekaj centri moči – politična moč se skuša doseči z gospodarsko, pri doseganju le-te pa ključno vlogo igra tehnika, pri tehniki pa empirična znanost, a tej znanosti se nakazujejo meje. Kitajski komunizem ni hotel ponoviti napake sovjetskega, zavedal se je ključne vloge tehnike v ekonomiji, a veliko tehnike je pokradel od Zahoda, veliko pa je je Zahod sam tja izvozil in prodal.

Tehnika: stroji, visoko razvita orodja, in to velja tudi za vso digitalno tehniko, po mojem se je z izumom umetne inteligence ta razvoj (preobrazba) Orodij, izumljanje, razvoj s pomočjo spoznanj (dosežkov) empiričnih ved zaključuje. Na to kaže dejstvo, da ključnih izumov tu (po izumu čipa) ni več, že nekaj desetletij gre razvoj predvsem v smeri pomanjševanja, dobro, nekaj bodo k zmogljivosti in pomanjševanju pripomogli še kvantni računalniki, pa vendar… .

Humanoidni roboti: po mojem je z njimi ta razvoj dosegel vrh in skrajno mejo. Toda: ali bo robot (stroj) kdaj lahko isto kot človek?

Poznal sem sošolca s fakultete, ki je verjel v to, da bo mogoče izdelati kompjuter enakih zmogljivosti in sposobnosti kot so naši možgani, takrat bo vso našo osebnost mogoče »pretočiti« vanj, in s tem bomo premagali tudi smrt, živeli bomo lahko tako dolgo kot ti superračunalniki, se pravi tisočletja. Tega takrat nisem verjel in ne verjamem tudi danes: zavejmo se namreč razlike med strojem in organizmom! Dobro, danes že imamo humanoidne robote, ki oponašajo človeško misel, jezik, mimiko, kretnje (imamo že tudi računalnike, ki človeka v določenih stvareh visoko presegajo, kar se npr. tiče količin shranjevanja podatkov, hitrosti obdelave podatkov…). Toda zakaj robot nikoli ne bo mogel biti isto kot človek? Poglejmo samo govor: glede tega se poslušalec v 80 procentih orientira po barvi glasu, kretnjah telesa…, le v 20 procentih po sami vsebini. V tem pa človek lahko dosega neskončno paleto (glede glasu, kretenj), s čimer dopolnjuje govorico ust in izraža tudi svoja čustva, občutke, strasti…, kar vse se nanaša na celotno telo, a človeški jezik je nadalje tudi artikulacija nezavednih vsebin in občutij iz globin duše (srca). Na dlani je, da še tako visoko razvit robot tega nikoli ne bo premogel, iz enostavnega razloga: ne more tako funkcionirati, ker ni tako zgrajen kot človeški organizem, da ne govorimo še o problemu duše, ki je robot nima. Govorica robota bo ostala mehanična govorica stroja, med strojem in organizmom zija velikanski prepad, ki ga nikoli ne bo mogoče premostiti.

Razvoj umetne inteligence bo sicer še marsikaj prinesel, omogočil, npr. pametne hiše, tovarne, samovozeče avtomobile, sploh digitalizacijo vseh področij življenja. A osebno sem prepričan, da se z izumom umetne inteligence nek »napredek« postopno zaustavlja, soočiti se bomo morali z dejstvom, da tako razvoj znanosti kot tehnike ne more iti nekam v nedogled – čeprav danes še vedno mislimo in se obnašamo tako. Kje je vzrok tej miselnosti? Vzrok je v inerciji miselnih šablon v glavah ljudi (tudi znanstvenikov in tehnikov), v inerciji družbenih struktur in institucij, tudi v politiki: demokracija kot sistem je svojo avtoriteto gradila tudi na tem »napredku«. In vzrok je tudi v racionalizmu kot kugi naše dobe: človek, ki je postavil Razum na prvo mesto in mu s tem pripisal božanskost, mu je s tem pripisal tudi lastnost ne-omejenosti, in zato tudi neomejenost njegovim dosežkom – in znanost in tehnika sta njegova najodličnejša dosežka!

Torej: priznati si bomo morali, da metoda tehno – znanosti (eksperiment, merjenje) ni vsemogočna, ima svoje meje, omejitve, ne zmore pojasniti vsega, vseh skrivnosti narave, in da tudi njena hčerka tehnika ne bo rešila vseh naših problemov, nasprotno, vedno bolj se kažejo tudi problemi, ki jih prav ona generira. Potegniti bomo morali črto in oceniti, kaj je ta razvoj prinesel dobrega, a tudi slabega. Moderni dobi, ki sta jo znanost in tehnika ustvarili, se čas izteka, v prihajajočem času nas med drugim čaka težka naloga: odpravljanje negativnih učinkov, ki sta jih izvršili na naravo in družbo.

Franc Bešter, Zg. Besnica

Odprto vprašanje g. Juriju Grozniku, generalnemu državnemu odvetniku

0
Sodišče (foto: Pixabay)

Piše: Franc Trunk

Paradoks, ki ne vzdrži pojma pravne države, podrejeno, ko DO RS istočasno!? v istem primeru zastopa RS kot toženo in RS kot tožečo stranko…

Vse v situaciji, ko ste v ‘utrjevanju prava v RS’ v uradno zaščito fašistično udbaških kriminalno zločinskih retardov IRSOPa in z njimi zlizano/kompatibilno fašistično udbaško krivosodno drhaljo pridelali samo/priznanje (op.a. v imenu RS!!!), da ste sinu – kot edinemu v RS v času več kot 30-letnega obstoja RS – kršili človekove pravice kar po ŠTIRIH!!! členih Konvencije:

Upam, da ste seznanjeni s situacijo fašistično udbaško nezakonite!!! porušitve sinovega vseljenega doma, vse na UDBAŠKO FAŠISTIČNI način, kot tega ni videla ne SRS ne RS… in posledično poskus fašistično udbaškega utišanja to je FIZIČNO/FINANČNO/PSIHIČNEGA ZAVESTNEGA/NAČRTNEGA/NAKLEPNEGA ubitja družine Trunk, ki ga je želela fašistično udbaška oblast doseči s praktično enoletnim nezakonitim priporom in nezakonito večletno kaznijo zapora zame in sina Jureta, vse v načrtno/namenski/naklepni kretensko maloumni zlorabi 299/4. čl. KZ-1, ki jo je generiral uspešno! maloumno retardrani udbaško tožilski fašistični kognitivno prikrajšani intelektualno podhranjeni izrodek primož suknaič – ‘v imenu ljudstva’ pa uradno razglasila s tozadevnim tožilskim retardom z(a)lizana/kompatibilna krivosodna čarovnica alja kratovac ex Prokopović (op.a. če kdo, Prokopović zanesljivo ve, zakaj je za seboj za/pustil predmetni udbaški gnoj…)…

V situaciji, ko je državno odvetništvo tozadevno na sodišču ‘v utrjevanju prava v RS’ zastopalo osebna stališča kriminalnih zločincev IRSOPa, o čemer vse se je fašistično udbaško skorumpirana državna pravobranilka neva aleš verdir kar nekaj časa ni hotela uradno izreči, vse v maloumnem zanikanju pravnomočnih upravnopravnih aktov in maloumnem zanikanju vaših tozadevnih dveh oz. treh!? uradnih pravnih strokovnih mnenj z dne 7. 10. 2011 in dne 17. 10. 2011 in dne …..!?, smo sedaj priča meni! dovolj zanimivi situaciji, ko udbaški zločinski izrodki IRSOPa v ščitenju njim lastnega oblastnega udbaškega fašizma na IRSOPu, ne spoštujejo odločbe Informacijske pooblaščenke, saj so ob koruptivnem DO RS dosegli, da je DO RS zoper odločbo Informacijske pooblaščenke vložil upravni spor…

In sedaj odprto vprašanje z vas g. Jurij Groznik, generalni državni odvetnik:

»Koga na sodišču pravzaprav zastopa DO RS, ko imamo v dani situaciji tožečo stranko RS, katera predstavlja skupek udbaško fašističnih izrodkov IRSOPa vs. toženi stranki RS, ki je z uradno odločbo naložila taistemu IRSOPu, da mora v kontekstu ZDIJZ Francu Trunku v določenem času predati fco določene/želene uradne informacije!?«…

Kolikor jaz (op.a. kot nekaj ‘malega’ tehnično izobražen človek) uspem razumeti vaše ‘pravo’, sta pred vašimi očmi, očmi DO RS, očmi državnega organa – tako IRSOP kot IP ‘enakovredna’ državna organa, ki imata po vašem zakonu enakopravno po/dan isti! ‘privilegij’, da ju na sodišču zastopa ISTO!!! državno odvetništvo!, kjer bo en državni odvetnik DO RS kategorično uradno trdil, da je belo enako črnoko bo drugi državni odvetnik istega DO RS o istem predmetu kategorično uradno zanikal, da je črno enako belo

NORO!

Vredno nujne oskrbe v razvpiti Avstralski kliniki…

V pričakovanju vašega uradnega odgovora, vas pozdravljam

Franc Trunk, Slovenija

Cepljeni in necepljeni smo ljudje – spoštujmo se!

0
foto: STA / Dpa

Piše: dr. Nada Pavšer

Poleg zdravstvenih, gospodarskih in drugih posledic pandemije covid-19, je v zadnjem času vse bolj vidna še ena posledica, to pa je nestrpnost in celo sovražnost do drugače mislečih.

Sama sem cepljena z dvema odmerkoma cepiva Moderna in menim, da bi bilo prav, da bi se še posebno starejši cepili čimprej in v čim večjem številu. Obenem pa skušam razumeti ljudi, ki se iz različnih razlogov niso cepili, še posebno tiste, ki nasprotujejo cepljenju otrok. Zato me zelo žalosti, ko poslušam vse več medsebojnih žalitev in poniževanj, predvsem tistih, ki se (še) niso odločili za cepljenje. Ne le, da je to v nasprotju s spoštljivim obnašanjem in spoštovanjem drugače mislečih in ne koristi prizadevanjem, da bi se še več ljudi odločilo za cepljenje. Izpostaviti okoli milijon ljudi v Sloveniji različnim žaljivkam je zame kot koordinatorko gibanja Povežimo Slovenijo nesprejemljivo, še posebno zato, ker se bo šele v naslednjih mesecih in letih dokončno pokazalo, katere rešitve za zajezitev pandemije so bile res dobre in katere ne.

Cepivo (foto: Pixabay)

Cepljeni in necepljeni smo ljudje. Spoštujmo se in verjemimo drugi drugemu, da se želimo odločati v dobro sebi in drugim, čeprav imamo poglede o tem, kaj je v skupno dobro, zelo različne. Tudi v našem gibanju Povežimo Slovenijo imamo ljudje različne poglede na cepljenje proti covid-19, pa tudi na druge ukrepe za zaustavitev pandemije. Kljub temu pa se odkrito in spoštljivo pogovarjamo o tem, kako pomagati, da bi se čimprej prišlo do čim boljših rešitev. Želim si, da bi bilo takih odkritih in spoštljivih pogovorov tudi v stroki, politiki in družbi nasploh več, saj vsaka nestrpnost, sovražnost in nespoštljivost vodi v začaran krog, iz katerega se je z vsakim nadaljnjim dnem težje izviti.

dr. Nada Pavšer, koordinatorka gibanja Povežimo Slovenijo

Protestiram! Protestiram! Protestiram!

0
foto: montaža Demokracija

Piše: Frančiška Buttolo

Ali naj novinarstvo v Sloveniji ostane rdeče, tako kot tudi pravosodje, da nas Evropa ne bo sestradala do smrti? Takšno je bilo namreč danes zjutraj (20.7.2021) pri poročilih na javnem oziroma državnem radiu  – z lepimi besedami o demokraciji in svobodi medijev – grozljivo, vojni napovedi slovenski državi podobno sporočilo.

Takoj za njim pa še drugo, da je vendarle bolje ohraniti svobodno odločanje posameznikov za cepljenje v največji, smrtno nevarni epidemiji, z vso svobodno propagando medijev proti cepljenju, ker bi veliko število mrtvih odlično škodovalo sedanji, nesramno nekomunistični vladi.

O Olimpiadi 2021, ki jo številni tako iz srca podpiramo, saj je organizator odlično poskrbel za kar najvarnejši potek iger, iger prijateljstva in simpatij celo med najbolj sovražnimi narodi in državami, ne, o Olimpiadi 2021 pa praktično niti besede. Pa vendar številne zanima, kako je z našimi dragimi športniki, našimi sončki demokracije in številnih drugih, za kulturno življenje tako nujno potrebnih odličnih lastnosti. Seveda, pa tudi veliko delovnih mest je povezanih s športom, za številne  najlepšim delom vsakega tedna, tistih, ki se z njim ukvarjajo aktivno, in tistih, ki uživamo ob spremljanju različnih tekmovanj.

Ampak naše svobodno novinarstvo, ki menda trpi pod fašizmom čistih računov, kakršnih ni bilo nikoli vajeno pošiljati tistim, ki so jih, in jih še razkošno plačujemo, nam, slovenskim državljanom, se bori za nadaljno prefinjeno  krajo denarja. Čisti računi so, na primer za STA, fašizem, ne pa dobri prijatelji.

Evropa, vsaj njen komunistični del, ostanek iz starih, stalinističnih časov, pa je močno na strani takšne “svobode medijev” v Sloveniji. Ampak iz te njihove moke ne bo kruha. Svoboda medijev ni in ne bo nikoli resnična svoboda medijev, če bo temeljila na kraji denarja, povzdigovanju totalitarizma na raven demokracije, zlasti pa laganja in stalinističnega teroriziranja množic z lažnimi informacijami. Tudi s takšnimi, kakršne še zdaj širijo o škodljivosti cepljenja, samo zato, da bi zrušili demokratično vlado.

Najlepša hvala, tovariši novinarji in pravniki, za takšno vašo vladavino prava in svobode medijev. Hvala tudi za takšno Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, ki v sedanji smrtonosni gonji proti slovenski vladi ne vidi totalitarne grožnje. Razen – kdo ve – če ni prav ta totalitarizem velikemu številu akademikov – bolj ko blesteči znanstveni ali umetniški dosežki – omogočil vstop v to častitljivo ustanovo. Podprli pa so, na SAZU, referendum proti morebitnemu “zapiranju vodovodnih pip”, v resnici pa proti zapiranju številnih finančnih pip za privilegirane, naklonjene “strukturi” iz socialistične Jugoslavije.

Zato protestiram proti političnim zahtevam sedanje skrajno leve opozicije s številnimi še vedno totalitarni državnimi ustanovami in podjetji.

Frančiška Buttolo, Ljubljana

Najbolj brano

Ljubljana
broken clouds
13.7 ° C
16 °
10.5 °
74 %
0.5kmh
75 %
Thu
14 °
Fri
12 °
Sat
11 °
Sun
10 °
Mon
12 °