Doma Blog Stran 4

Mediji

0
Mediji (foto: STA / Facebook)

Piše: Franc Bešter

Politika je (tudi) boj za oblast, v sistemu demokracije je ta boj za oblast boj za glasove volivcev. Logično je, da si vsaka stranka in vsak kandidat prizadeva za to, da si pridobi naklonjenost čim večjega števila volivcev – od tega bo kasneje odvisna njena (njegova) politična moč in vpliv, se pravi velikost vpliva na urejanje skupnih zadev, in v tem sistemu se vse to »eksaktno« izraža v številkah in procentih.

Kako volivce prepričati v neko stvar in v nek program? Tu še zdaleč ni pomembna samo zadeva kot taka in racionalni argumenti, treba je biti tudi privlačen in upoštevati tudi čustva ljudi, da, čustva so mnogokrat pomembnejša od razuma – glede tega se lahko marsikaj naučimo tudi iz zadnjega referenduma (o vodah): neko sporočilo mora biti kratko in jasno, in treba je znati pritisniti tudi na čustva, občutke ljudi. In neka informacija mora doseči čim širše množice. Tu pa ključno vlogo igrajo mediji, se pravi informacijska tehnika. In na tem referendumu se je spet pokazal odločilen pomen medijev, to je bil namreč predvsem referendum proti vladi, in opozicija je izkoristila tudi svojo veliko medijsko premoč. Da, v tem vidim glavni problem naše »demokracije«: v veliki medijski neuravnoteženosti, prava demokracija zahteva tudi (najprej) medijsko pluralnost, če samo pomislimo na naslednji izrek: »Mediji so naše okolje, če te ni v medijih, te ni«. Glede tega pa so pri nas politični akterji, kar se tiče možnosti politične propagande, boja za volivce, zelo neenakopravni, gledano s tega vidika do zdaj v tej naši državi še nobene volitve niso bile poštene – zaradi te neuravnoteženosti.

Kje pa je vzrok le-tega? V denarju, kapitalu, za medije je potrebno ogromno denarja, zato pravim, da je naša demokracija še daleč od »resnične«, pravzaprav je informacijska tehnika demokracijo preobrazila v vladavino Denarja, kar se je zgodilo tudi drugod po svetu. Značilnost te »demokracije« je, da skuša čim bolj učinkovito in na ustrezen način »preparirati« volilno telo, da se permanentno kreira volilna volja volivcev, ne le tisti mesec pred volitvami. Učinki takšne medijske demokracije na družbo, na ljudi, so tudi zelo slabi, celo pogubni – ker v takem sistemu pokončni ljudje močne volje, ki so sposobni misliti s svojo glavo, sploh niso zaželeni, ni zaželen nek višji intelektualni nivo, in se zato vsakodnevno, preko mainstream medijev krmi množice s poplavo ničevosti, pritlehnosti in norosti, in seje zmeda s propagiranjem svobodne spolnosti, uničuje družine z raznimi novimi ideologijami. Vse to je pogubno tudi za mladino, saj je šolski sistem tudi naravnan k vzgoji ljudi brez volje in etičnih temeljev, zbeganih, odtujenih, s katerimi bo zato mogoče manipulirati.

Tranzicijska levica je torej, ob nastanku naše države, imela pred novonastalo opozicijo velikanske prednosti, ne zgolj v smislu velike kilometrine v »tehnologiji politike in Oblasti«, ampak tudi kar se tiče pozicij v gospodarstvu in zato ekonomske moči, s tem pa tudi moči medijev. In ohranila je tudi ves nadzor nad vzgojno- izobraževalnim procesom, se pravi kreacijo zavesti mladih. Gledano zato globinsko, s teh vidikov, ni nikoli zares sestopila z Oblasti, če pa je ta absolutna Oblast kdaj nekoliko ogrožena, kot npr. sedaj, pa takoj zažene histerijo, začnejo se protesti, medijske gonje, češ, da se je treba boriti proti fašizmu, diktaturi, da je naša medijska svoboda ogrožena… .

Franc Bešter, Zg. Besnica

Zveza borcev še vedno poglablja narode rane

0
V Dražgošah znova vsakoletna partizanska »veselica« (foto: arhiv Demokracije)

Piše: France Smolej

Nova24 TV je 19.8. objavila polemičen članek, kot odgovor na kolumno dr. Martina Premka v glasilu ZZB za vrednote NOB Slovenije z naslovom Maske padajo. V njej je mladi, napredni novinar, ki je doktoriral pri dr. Božu Repetu (sicer pa je že slavnostni govornik na maškaradi v Dražgošah), napisal, »da se ne sme več verjeti nobenim besedam o spravi, saj gre le še za zavajanje in za ustvarjanje nepotrebnih delitev med ljudmi.« Piše, da gre za izdajstvo Katoliške cerkve, ker je desno – cerkvena politika že pred desetletjem ustanovila prosluli »spravni center«, ki v vseh letih obstoja ni naredil prav nič za resnico o drugi svetovni vojni in za pomiritev med ljudmi. Svoj srd je usmeril na klerofašistično politiko, ki jo pooseblja Janez Janša, asistira pa mu Borut Pahor. Povod za to jezo je bil Pahorjev molk, ko so partizanskim praporom prepovedali sodelovanje na državni proslavi.

Premier Janša mu je odgovoril: »Na žalost so za takšno organizacijo Zveze borcev NOB in njeno članstvo, ki širi nestrpnost in sovraštvo, poglablja razkol v narodu, seje ideološki primitivizem, časti množične morilce, ter še vedno živi v letu 1945, slovenski davkoplačevalci doslej prisilno potrošili milijarde evrov«.

To štorijo je komentiral moj znanec iz Facabooka: Ni zaman naziv »Nova«, novi so kot začetniki v marsičem nevedni, nekateri pa se poleg tega še delajo nevedne…

Odgovoril sem mu takole: V Novi so bili začetniki, dokler Mehmedalija Alić s sodelavci ni prekopal 11 zidov,s katerimi so utemeljitelji Zveze borcev hoteli v Hudi jami zakriti svojo zločinskost, ko so žive zazidali stotine moških in žena. Slika najdenih kit dekliških las je šokanten in utemeljen razlog, zakaj insignije te ideologije ne spadajo na proslavo rojstva naše nove države. Zato je tudi upravičen Janšev očitek o silnih denarjih, ki smo jih, in jih še plačujemo v ta namen. Izstopajo predvsem pokojnine potomcev borcev (in tudi zločincev za ostalih 700 malih Hudih jam), predvsem zato, ker ne temeljijo na plačanih prispevkih za pokojnine.

France Smolej, Jesenice

Ko Pikalo ne more skriti udbaškega pedigreja

0
Jernej Pikalo (foto: STA)

Piše: Franc Trunk

Samo še korak, dva smo oddaljeni od trenutka, ko se bo zblojenim levičarskim talibanom zbranim okoli KUL-ca dokončno zmešalo zaradi posledic oblastne abstinence!

Ponosni talibanski naslednici udbaštva v vlogi častilke med/povojnih partizanskih klavcev, kot npr. necivilizacijsko balkansko jugonostalgično primitivni Tei Jarc, hčerki udbaškega miličnika, ne morejo v njej lastni politikantski norosti pomagati niti najboljši specialisti na razvpiti kliniki v Avstraliji…

Dalje, ponosni talibanski naslednik udbaštva v vlogi častilca med/povojnih partizanskih klavcev SD-jev Jernej Pikalo je pred dnevi javno potrdil modus operandi udbaške večkrat preimenovane zločinske SD še iz časov rajnke juge, citat:

»Gre za tipičen primer ugrabljene države: pokličeš ministrico in je urejeno. Gre za sistemsko politično korupcijo, ko zasebni interes posameznikov vplivajo na odločitve države v njihovo korist. Ali po domače: pozabite na zakone, strokovna mnenja itd, za naše se zrihta.«

Pikalo ima povsem prav, ko država tako ravna, gre za ugrabljeno državo in le kognitivni prikrajšanosti intelektualne podhranjenosti Jerneja Pikala se imamo zahvaliti, da je javno potrdil način delovanja zblojenih komunistov v času enoumne juge, kamor nas želijo vrniti on in talibanska levičarska poulična drhal zbrana okoli KUL-ca to je vrniti v čas, ko so se sistemsko permanentno kršile človekove pravice preživelih! drugače mislečih to je preživelih drugače mislečih, ki so uspeli preživeti zločinski partizanski genocid, kjer so partizanski klavci za seboj na območju RS za/pustili več kot tisoč!!! prikritih grobišč, pa niti en tozadevni partizanski klavec ni bil sodno procesuiran, še več udbaški so/zločinci so partizanskim klavcem celo postavili spomenike, da lahko pred njimi klečeča se Fajonka liže prah…

Seveda, kognitivno prikrajšani Jernej Pikalo ni in nikoli ne bo dojel, kakšne negativne posledice je zapustilo udbaško šolstvo v njemu lastnem komunističnem izročilu »KULTURA IN PROSVETA, NAŠA BO OSVETA«, posledično ne on, ne v glavo ‘vsekani’ gaber niti ostali levičarski ministri za šolstvo niso izkazali nikakršne potrebe, da bi v učne načrte dodali vsebine o nevarnosti skrajno levih gibanj, kot npr. kolesarsko uličarsko gibanje levičarske drhali, ki pod patronatom udbaškega botra milana kučana javno poziva h genocidu stotisočev drugače mislečih, ki žvižga ob igranju himne RS in/oz. kot lačne prasice kruli v minuti molka v čast padlim za samostojno RS, pljuva v obraz poslance Državnega zbora RS ali pa kot poblaznela hči udbaškega miličnika kruli, pljuva, žvižga, zmerja in sika v obraz predsedniku vlade RS visoko v gorah, ve v njen lastni poblazneli jugonostalgični norosti…

Za vse tovrstne norosti poulične talibanske levičarske drhali bi bili prikrajšani, če bi v RS pravočasno izvedli lustracijo, tako pa smo ponovno v situacijo, ko pred predmetno levičarsko drhaljo ni varen niti predsednik vlade RS, kaj šele običajni zavedni rodoljubni Slovenec/Slovenka in njuni otroci…

Če se ne bomo zavedni rodoljubni Slovenci/Slovenke korektno in konkretno uprli levičarski ponoreli uličarski drhali zbrani okoli KUL-ca, bomo naše otroke in vnuke prepustili na milost in nemilost levičarskim talibanom, ki bodo, ko pridejo ponovno na oblast od vrat do vrat iskali drugače misleče in jih pobijali kot to dandanes počnejo njihovi vzorniki v Afganistanu oz. kot so to počeli na teritoriju RS njihovi komunistično zločinski vzorniki po končani WW2!

Saj ni res, pa je…

Franc Trunk, Portorož, Veteran vojne za Slovenijo

NSi – pred volitvami

0
Volilna skrinja. (foto: Matic Štojs Lomovšek)

Piše: Franc Bešter

Prihodnje leto bo supervolilno – čakajo nas tri vrste volitev, a najpomembnejše so gotovo državnozborske, le še dobre pol leta je do njih. Sem član Nsi in seveda si za svojo stranko želim čim boljši rezultat, obenem se pa bojim, da nam ne bo uspelo zvišati svojih procentov in število poslancev.

Ta stagnacija se vleče že dolga leta, edino takoj po ustanovitvi (l. 2000) je stranka dosegla deset procentov, a je kasneje celo izpadla iz parlamenta – izreden uspeh, da se je vanj vrnila! Nekaj zgodovine, stare dobrih 30 let: bil sem zraven pri ustanavljanju OO SKD, l. 1989, že petkrat sem kandidiral na lokalnih volitvah (za mestni svet), torej nekoliko spremljam zadevo. Slabo je to, da na tej desni, konservativni, krščanski strani obstajata dve stranki (še SLS), po desetih letih smo se skušali združiti, a smo doživeli polom, ta združitev ni uspela, in v tem vidim enega od vzrokov stagnacije.

Vzrokov pa je seveda več, problematika je mnogoplastna, tu se bom skušal dotakniti nekaterih problemov, ki se mi zdijo glavni. Dr. Stane Granda je izjavil, da ne razume, odkod tako nizki procenti strankam SKD in SLS – bolj ko razmišlja, manj da razume, saj vendar izhajamo iz mogočne predvojne SLS, takrat daleč največje, najmočnejše stranke, in po njem smo iz te zlate podlage naredili drek, govno. Meni osebno pa tega ni tako težko razumeti: pred vojno je bila družba večinsko kmečka, poljedelska in tudi tradicionalno verna, katoliška, potem pa so se, z revolucijo, zgodili siloviti, tektonski premiki in pretresi: industrializacija, urbanizacija, komunistična (ateistična) indoktrinacija in propaganda, velika sekularizacija družbe…, katoličanov je ostalo (nedeljskih) še okoli deset procentov… . Nadalje so ljudje čutili, da gre pri vodstvu SKD in SLS ne samo za javno dobro, da gre tudi za osebne ambicije, kariero, za to, kdo bo na vrhu… . Nadalje so, vsaj pri Nsi, v ospredje in na kandidatne liste postavljali predvsem starejše osebe, zanemarjali smo mlade (zadnja leta se ta napaka skuša popravljati). In kot nosilce list smo postavljali razne, sicer dobre, verne, družinske očete in matere (tudi kot vzor, zgled) z določenimi političnimi ambicijami, ki pa jim je manjkalo ustreznih znanj, še bolj pa politične kilometrine, izkušenj. Politika kot urejanje skupnih zadev, kot neka obrt in umetnost in kot eden najtežjih poklicev, pa zahteva, če naj človek to obrt osvoji ali se celo izmojstri, ne samo leta, ampak desetletja prakse, delovanja znotraj tega. In vse to so ljudje čutili, doživljali, imeli so nas (in nas še imajo) za premalo kompetentne (a nekoliko tudi naivne), da bi nam zaupali urejanje skupnih zadev. Mislim, da iz teh razlogov veliko vernih raje voli SDS.

A kakorkoli že, menim, da po naslednjih (bližnjih) volitvah nobena desna stranka ne bo dovolj močna za potrebno večino, gledati bi bilo treba na to, da vse desne stranke dobijo čim več procentov, dobro bi bilo tudi, da bi se SLS – u uspelo vrniti v parlament.

Franc Bešter, Zg. Besnica

Bo Tea Jarc kmalu na vrhu Triglava še streljala na poslednje “janševike”, ki bodo plezali proti vrhu te naše lepe gore?

0
Tea Jarc in ostali petkovi politkolesarji so delali zgago in hrupno onesnaževali Triglavski narodni park. (foto: posnetek zaslona)

Piše: Frančiška Buttolo

Sicer pa bodo za odpravo vseh največjih kršitev človekovih pravic poskrbele različne komisije, domače, evropske in mednarodne, na primer iz ZN, pri nas na čelu z gospo Teo Jarc, ki bo na vrhu Triglava, pod kavbojskim klobukom z rdečo zvezdo vihtela laso in streljala na poslednje “janševike”, ki bodo plezali proti vrhu te naše lepe gore. Triglav je namreč njeno osvobojeno ozemlje. Predlagam jo za Nobelovo nagrado za mir.

Če poslušam svoje srce, bi vzela vse, ki bežijo, s celega sveta. Kljub pandemiji, sredi katere proticepilci – neznansko uživajo, v Sloveniji zlasti skoraj vsi skrajni levičarji, borci za rdečo zvezdo, ki kaki Tei pomeni svobodo, verjetno svobodo vsakovrstnega nasilja, s pretvezo, da ji gre za OF. Čeprav nima pojma o zgodovini druge svetovne vojne.

No, saj prav takšne potrebuje današnja slovenska leva politična stran. To kaže celo molk SAZU – odsoten ob referendumu za odprte pipice, ko je bilo nasprotovanje zakonu te ustanove kot hrumenje Soče v Gregorčičevi pesmi. Zdaj pa je prav nič ne moti kultura govora gospe pod Triglavom. Seveda, saj v tem primeru gre – vsaj delno – tudi za napad SAZU na predsednika vlade, gospoda Janeza Janšo, in na njegove ministre. Kaka Zižkova ekspozitura v SAZU pa bo tej gospe priskrbela akademski stolček, čez čas, ko bo napisala zgodovinsko razpravo MOJ BOJ, boj nekakšne partizanske levinje pod Triglavom, ki ga je, kot smo razumeli, osvobodila in nanj postavila zastavo z rdečo zvezdo. Tako je, poleg Metelkove, Triglav prvo osvobojeno ozemlje pod vladama virusne epidemije in Janeza Janše, čeprav je res , da je ta dama predvsem potencialne teroristka – ali pa prav zaradi tega. Dobro bi bilo to, ali je TRIGLAV RES OSVOBOJENO OZEMLJE, kot je trdila, vprašati tovariše in par gospodov na Ustavnem sodišču republike Slovenije.

Je kdo preveril, če je bila ta dama pod Triglavom oborožena? Da ni bila? Ker je njena miroljubnost že prislovična?

Seveda, njen cilj je zgolj odprta slovenska družba, ampak ne zastonj. Ta dama namreč ni poceni. Svetovni bankir Soros to še predobro ve. Tako kot naši levi poslanci v EU, morda tudi naša Milka, sirota Anka, izgubljena v širnem svetu EU, kot bi rekel Aškerc, ki bolj ali manj sodi med prijateljice dame izpod Triglava.

Če pa poslušam, zdaj, ko gre za sprejem velikega števila afganistanskih beguncev, da, če poslušam svoj razum, se popolnoma strinjam z izjavami gospoda predsednika slovenske vlade Janeza Janše na to temo. Nikakršne štiripasovne ceste za begunce v Slovenijo. Absolutno sem na njegovi strani.

Prepričana sem namreč, da bi se, če bi zahodne velesile posvetile toliko demonstracij, parad ponosa in medijskega silovitega pompa ter denarja za izboljšanje življenja žensk pod terorjem skrajnih islamistov in drugih skrajnežev, kot vsega tega posveti za dosego politične moči Legibitre, ne bi bilo potrebno neprestano odpirati štiripasovnih cest za pohode muslimanskih oziroma islamskih raznovrstnih beguncev, tudi najhujših teroristov v EU. Pa razpravljamo na Zahodu skoraj samo o tem, kako ženskam nasprotnega spola omogočiti operacijo v moškega nasprotnega spola. Samo zato, da bo čim več beguncev v Evropi?

Zdi se, da zahodne velesile skupaj z drugimi, zlasti s Kitajsko in Rusijo, zelo natančno načrtujejo vso to katastrofalno politično dogajanje. Tudi v Sloveniji večina ljudi ve, tako kot v Evropi, da bo EU prav kmalu ena sama država, najprej še nekaj časa s sedežem v Bruslju, potem pa v Berlinu. Razumljivo, saj se v imenu EU z vsemi najmočnejšimi političnimi voditelji pogovarja predvsem Merklova. Njena najtesnejša sodelavka in prijateljica pa je voditeljica EU. Ta dama, ki neprestano bere komunistične levite sedanjim demokratičnim voditeljem nekdanjih totalitarnih socialističnih držav, si želi iz same krščansko demokratske solidarnosti, nekako tako se izraža, napolniti te, nekdanje komunistične države, z muslimanskimi “siromaki”. V televizijske kamere ta gospa gleda s tako nebeško nedolžnimi očmi, kot da se ji niti ne sanja, kako želi njen Berlin zbrisati z zemljevida sveta naprej številne evropske narode in države, potem pa voditi, čimprej seveda iz Berlina, veliko evropsko državo oziroma Veliko Evropo.

Če ne bi celotno politično dogajanje zadnjih dvajset let, torej v 21. stoletju, in jasno kazalo in dokazovalo, da je vse, kar sem povedala, čista resnica, Kitajska že ne bi tako mirno in filozofsko – oziroma politično modro – samo čakala na bregu velike reke novega hitlerjanskega dogajanja v Evropi, da bi na svoj trnek ujela najdebelejšo politično ribo, gospodarsko, s tem pa v ozadju tudi politično oblast nad celotnim Zahodom. Na ZDA se ne moremo prav nič več zanesti. Tudi s Hitlerjem so si bile ZDA kar dolgo na ti. Evropa pa je prav tako, z redkimi častnimi izjemami čakala. Potem pa so morali zahodni zavezniki bolj ali manj demokratični, še ne totalitarni vzhodno del Evrope podariti strašnemu Stalinu. Zdaj ima te države spet EU. Očitno pa Rusija ni pozabila na te svoje satelite, darilo Zahoda za njen  boj proti Hitlerju. EU, z dvema dama na čelu, pa tem, z obeh strani ogroženim nekdanjim zasužnjenim satelitom totalitarne Sovjetske zveze grozi, da jih čaka vrnitev prejšnjemu gospodarju, če ne bodo “solidarnostno” z vseh štirih strani neba napeljale štiripasovnih cest, po katerih jih bodo zasedli ali okupirali nesrečniki z vsega sveta, predvsem pa muslimani, tudi skrajni. Zakaj pa ne, saj niso sami krivi, da so takšni. Živeli so pač v nesrečnih razmerah. Če ji bodo nove domovine, Poljska, Češka, Madžarska itd., nudile dovolj visok standard in nekaj privilegijev, ki jim kot nesrečnikom prve kategorije – po svetovni moralni kategoriji vladavine prava – nujno pripadajo, bodo morda tudi teroristi lahko čisto dobri državljani, tudi v Sloveniji, seveda samo strogo v okviru islama. To mora lahkomiselni zahodni človek, tudi v Sloveniji, včasih premalo seznanjen s človekovimi pravicami, vsekakor vedeti. Sicer pa bodo za odpravo vseh največjih kršitev človekovih pravic poskrbele različne komisije, domače, evropske in mednarodne, na primer iz ZN, pri nas na čelu z gospo Teo Jarc, ki bo na vrhu Triglava, pod kavbojskim klobukom z rdečo zvezdo, vihtela laso in streljala na poslednje “janševike”, ki bodo plezali proti vrhu te naše lepe gore. Triglav je namreč njeno osvobojeno ozemlje. Predlagam jo za Nobelovo nagrado za mir.

 

Frančiška Buttolo, Slovenija

Slovenska komunistična ljubezen v času kolere

0
Jugoslovanska zastava (foto: Nova24tv)

Piše: Frančiška Buttolo 

Samo še to, preden mi sedanje slovensko družbeno blato ne zasuje ust

Razumela sem, da naj utihnem, ko mi je nekdo oporekal pod mojim nekoliko ironičnim spisom o nujnosti cepljenja za vse, ki zaradi tega posega ne bi bili zdravstveno ogroženi, ker ni boljšega načina za vsaj zasilno obrambo pred tokratno smrtonosno kolero. O tej nujnosti, o nujnosti cepljenja, se popolnoma strinjam s sedanjo, po mojem prepričanju zadnjo demokratično, vlado. Tudi zadnjo slovensko. Tista, ki bo prišla za njo, bo mednarodna oziroma evropska (torej nemška). Med Merklovo in Putinom že poteka izročitev (nekakšna primopredaja) Madžarske in drugih nekdanjih socialističnih držav, ki so zdaj demokratične, veliki Rusiji.

Naša Tanja Fajon-demokratka, pa je častilka Merklove in njene tesne prijateljice na samem vrhu EU, neke Urše, ki je na Bledu tako slavila Kučanove genialne fraze, da je od Triglava odmevalo: «Živel Tito! Živel Stalin!”

Zdaj pa gospa Fajonova, s partizanskim imenom Demokratka, – skupaj s Kučanom – pomaga Nemčiji ali EU načrtovati tako imenovano Jugovzhodno regijo, o kateri so najprej sanjarili srbski prijatelji Francozi, npr. nekdanji predsednik Sarkozy, v EU res novo regijo, v resnici pa bolj ali manj Titovo Jugoslavijo. Srbom bi to ustrezalo, saj bi bil Beograd spet glavno mesto velikega balkanskega področja, tudi z rusko politiko bi se to kar lepo ujemalo, saj bi preko Beograda lahko močno vplivali na to območje. Kar ne bi bilo všeč Rusom, bi torej pravniki v EU, tudi naše pravniške pionirke in kurirke s titovkami z rdečo zvezdo na jugonostalgičnih sodniških piknikih, označili kot odmik od vladavine prava. Gorje, ko bi kdo zahteval ukinitev uživanja kakega blagega mamila v zadnjem letniku vrtca, če to ne bi bilo po godu mamilarskim poslancem EU. Vladavina prava bi ga lahko prisilno izgnala iz demokratične EU, da bi, siromak, končal v kakem sibirskem taborišču.

Da bi bilo kaj takšnega absurdno? O, tudi titovke z rdečo zvezdo na glavah naših pravnic na piknikih – slovenskih uglednih sodnikov vladavine prava v EU – so absurd. A so tudi dejstvo. Resničnost, kot vemo, je večkrat pred vsakršno, tudi najdrznejšo, fantastiko.Velika dama srbskega porekla, Mati slovenske spodletele sprave, Spomenka, je že potrdila to dejstvo, ko je jasno in glasno, ob Kučanovi prisotnosti, na televiziji, večino krivde za tragedijo v Srebrenici zvrnila kar na – Janeza Janšo. Naj se ve, da komunistom nikoli ni bila, da tudi zdaj ni in ne bo nikoli, Sibirija tuja. Zdaj pa ta dama Spomenka gotovo nadaljuje svoje sprave, skupaj s Kučanom in Fajonovo, levo populistko brez primere. Zato jo je Kučan poslal na protestniške ulice in barikade, saj drugih odlik nima, ta fanatična častilka Tita, Kardelja in Kidriča, kot kažejo številne fotografije. Vse, kar si želi, je nadaljevanje balkansko jugoslovanske politične tradicije. Populizem gospe Fajonove – Demokratke je tiste slovenske samomorilske narave, ki je povzročila, zaradi poenotenja vseh sil v prvi povojni slovenski Titovi in Kidričevo vladi, okoli tisoč morišč s številnimi množičnimi grobišči naših bratov, očetov, sinov. Menda samih izdajalcev, ki ne smejo, še zdaj, imeti groba. Še zdaj nimajo niti mrliških listov. Kot da niso ljudje. Za Fajonovo, tudi zvesto naslednico teh komunistov, kar tako ugaja EU oziroma Nemčiji, za to slovensko veliko svečenico imena in dela slovenskega velikana Kidriča, s spomenikom pred predsedniško palačo v slovenskem glavnem mestu, v slovensko-srbski Jankovićevi Ljubljani, pa je vendarle najpomembnejša strpnost V ČASU KOLERE med vsemi prebivalci Slovenije. Še zlasti se zdi Fajonovi-Demokratki pomembna nekakšna vsesplošna ljubezen, ki bi bila, v nasprotju z Janševimi pozivi k cepljenju čim večjega števila prebivalcev Slovenije, v veliko podporo tudi z zmedeno evropskim komunističmim političnim načrtom iz Kučanove zakladnice z imenom “Nikada ništa”.

Da je cepljenje dejanje solidarnosti in ljubezni, kot je sporočil SVETI OČE, o tem Fajonova-Demokratka ni nikoli nič slišala, čeprav bo po prihodu na oblast najprej obiska Vatikan, kot skoraj vsak slovenski hinavski vodilni komunist doslej.

Zdaj ji je, tej slovenski “demokratki”, da ji je uspelo zaplesti dovolj ljudi v to nevarno vsesplošno igro ljubezni med tistimi, ki s cepljenjem želijo vse dobro sebi in svojim bližnjim, in med tistimi, ki tega nočejo, temveč želijo samo osebno vsesplošno svobodo in avanturo, da se drugi žrtvujejo zanje, pri tem pa jih spoštujejo, jih ljubijo in se jim ne umikajo, ne bežijo pred njimi. S takšnim zavajajočim naukom komunisti vabijo v svoje vrste zlasti mlade, brez izkušenj in poznavanja komunistične preteklosti. Morda jih bodo kmalu lahko uporabili celo za morilce «izdajalcev« v kaki novi Hudi jami?!!  Bo res tako, gospa Fajonova-Demokratka? Da bo? Menda samo zato, ker smo vsi ljudje, ali ne?

No, moram zapisati, da je to po humanosti res skromen, tako rekoč vaš minimalni politični program. Gotovo bi sama, če bi morala izbrati za prijatelja med krokodilom in človekom, ki bi bil človeški samo v tem, da je bil rojen kot človek, da, gotovo bi si izbrala žival, čeprav krokodila. V nekem dokumentarnem filmu sem videla, da so lahko zelo mili. Za komuniste, po zgodovinskih izkušnjah, zaradi njihovih milijonov in milijonov žrtev, morda kar milijarde (kar pa se lahko prav kmalu ponovi), tega ne bi mogla reči. Včasih so hinavski, mili pa nikoli.

Da, prav ste imeli, gospod Janez Janša, ker ste zapustili, kot številni drugi mladi intelektualci v Titovi Jugoslaviji, komunistično partijo. Tudi sama sem jo. Pa naj me le obsojajo, ti, ki se tako zavzemajo za nedotakljivost mladoletnikov, častijo pa Tita, ki je na vse mogoče načine zlorabljal mladoletne. Prav je, gospod Janez Janša, da ste soustanavljali samostojno in demokratično Slovenijo. In prav je, da so vam pri tem pomagali številni v Sloveniji, ne le avtentični Slovenci, vsi, ki vas tudi zdaj še podpirajo, čeprav bi človek nemalokrat najraje vso politiko poslal k vragu, ko sliši v naših medijih, da so vsi ukrepi proti sedanji koleri tako rekoč fasišistični, demokratična pa so prizadevanja za povečanje te nesrečne kolere, da bi komunisti laže prišli na oblast, ko bi vas osebno okrivili za to strašno bolezen. Nikoli pa se mi ne bo zdelo, da je moralno in pravno cepljenje povsem enakovredno proticepilnemu egoizmu oziroma pozivanju k vsesplošni ljubezni in objemanju med cepljenimi in tistimi, ki niso, ali pa imajo celo ponarejene teste, da niso pozitivni. Takšni nauki, kakršne širijo večinoma podporniki komunistov, z različnimi maskami, so v tem trenutku zame čisti politični kriminal. Ampak, gospod Janez Janša in spoštovana SDS, na volitvah bomo spet zmagali, brez prevar in kljub komunističnim norostim v času kolere, kakršne so norosti Tanje Fajon – Demokratke.

Frančiška Buttolo, Slovenija

Cepljeni in necepljeni smo ljudje – spoštujmo se!

0
foto: STA / Dpa

Piše: dr. Nada Pavšer

Poleg zdravstvenih, gospodarskih in drugih posledic pandemije covid-19, je v zadnjem času vse bolj vidna še ena posledica, to pa je nestrpnost in celo sovražnost do drugače mislečih.

Sama sem cepljena z dvema odmerkoma cepiva Moderna in menim, da bi bilo prav, da bi se še posebno starejši cepili čimprej in v čim večjem številu. Obenem pa skušam razumeti ljudi, ki se iz različnih razlogov niso cepili, še posebno tiste, ki nasprotujejo cepljenju otrok. Zato me zelo žalosti, ko poslušam vse več medsebojnih žalitev in poniževanj, predvsem tistih, ki se (še) niso odločili za cepljenje. Ne le, da je to v nasprotju s spoštljivim obnašanjem in spoštovanjem drugače mislečih in ne koristi prizadevanjem, da bi se še več ljudi odločilo za cepljenje. Izpostaviti okoli milijon ljudi v Sloveniji različnim žaljivkam je zame kot koordinatorko gibanja Povežimo Slovenijo nesprejemljivo, še posebno zato, ker se bo šele v naslednjih mesecih in letih dokončno pokazalo, katere rešitve za zajezitev pandemije so bile res dobre in katere ne.

Cepivo (foto: Pixabay)

Cepljeni in necepljeni smo ljudje. Spoštujmo se in verjemimo drugi drugemu, da se želimo odločati v dobro sebi in drugim, čeprav imamo poglede o tem, kaj je v skupno dobro, zelo različne. Tudi v našem gibanju Povežimo Slovenijo imamo ljudje različne poglede na cepljenje proti covid-19, pa tudi na druge ukrepe za zaustavitev pandemije. Kljub temu pa se odkrito in spoštljivo pogovarjamo o tem, kako pomagati, da bi se čimprej prišlo do čim boljših rešitev. Želim si, da bi bilo takih odkritih in spoštljivih pogovorov tudi v stroki, politiki in družbi nasploh več, saj vsaka nestrpnost, sovražnost in nespoštljivost vodi v začaran krog, iz katerega se je z vsakim nadaljnjim dnem težje izviti.

dr. Nada Pavšer, koordinatorka gibanja Povežimo Slovenijo

Pismo sprave gospe Tanji Fajon, s partizanskim imenom Demokratka

0
Tanja Fajon (foto: arhiv Demokracije)

Piše: Frančiška Buttolo

Napisati nameravam, ker sem poraženka v svojem malem prizadevanju za svobodo govora, pismo sprave. Pismo sprave, čeprav sem poraženka tudi v svojem – in v boju številnih drugih –  s prebivalci države Slovenije, ki so proti cepljenju,  proti sedanji vladi in zlasti proti Janezu Janši, simbolu slovenske osamosvojitve in zrušitve slovenskega, s tem pa tudi jugoslovanskega, komunističnega sistema.

Spoznala sem namreč, v času sedanjega, že četrtega vala epidemije, zelo preprosto-  lahko rečem, da na lastni koži –  kako deluje moderna demokracija – ne le v svetu, tudi pri nas, v Sloveniji. Tako, da ima ljudstvo vedno prav. Ljudstvo pa niso več niti narod, niti politične skupine ali gibanja  in niti verske – večje ali manjše – skupnosti. Ljudstvo je množica različnih najmočnejših sil, ki si je v javnem ali tajnem dogovoru z mednarodno politiko sposobna za daljši čas prilastiti oblast. Zmagati.

Tako je bilo pravkar v Afganistanu, tako je bilo pred časom v Makedoniji, kjer se je v dobrem in v slabem pomenu besede politično uveljavila gospa Tanja Fajon (o njej sem takrat pisala, da je naša najnevarnejša komunistka), tako bo tudi v Sloveniji, kjer je ta gospa praktično že na oblasti. Značilno za vse te oblasti pa je, da delujejo skladno z mednarodno politično elito, med seboj v zelo natančnih dogovorih, ko gre za uravnoteženo delitev oblasti in prevlado na različnih področjih, da presenečenja praktično niso mogoča. Temu se zdaj reče zmaga ljudstva, z volitvami, lahko pa tudi brez njih.

Svetovno prebivalstvo tako v politiki sploh ni udeleženo.

Zanj so različne igrice, na primer s človekovimi pravicami, celo z rusko ruleto, kakršna je sedanja pandemija ( z vprašanjem o resnični učinkovitosti in nevarnimi učinkih cepiv), z ekološkim bojem med vedeževanjem in znanostjo, še najbolj pa s kulturnimi ekshibicijami v medijih, ki so dosegle vrh s filmskim,  estetsko vrhunskim prikazovanjem obglavljanja kristjanov v čudovitih  rdečih oblačilih. To je pomenilo konec zahodne kulture, ki v grški tragediji ni dovoljevala prikazovanja umora ali uboja na odprti sceni. Čeprav so v Homerjevi Iliade verzi, v katerih bogovi z enakim estetskim užitkom po bitki zrejo na trupla  premagancev in premaganih, kot tudi na njihovo orožje, ki se blešči v soncu. A samo bogovi, ne ljudje.

Zdaj pa se tudi človek, ne le bogovi, takšen je napredek pri uveljavljanju človekovih  pravic, lahko v vseh medijih naslaja nad estetskimi oziroma neestetskimi podobami  zmagovalcev in žrtev. Nihče pa ne potoči solze. Samo topo zre vanje in se niti  ne zaveda, kako se v resnici naslaja, ne pa seznanja ali informira z dogajanjem.

In zakaj bi potem sama zahtevala zase neko svobodo komuniciranja ali celo polemiziranja o problemu s cepljenjem proti pandemiji v Sloveniji?

Zdaj pa pri večini prebivalcev Slovenije res ne gre za zdravje, zdaj gre za oblast najmočnejših, za oblast pod vodstvom gospe Tanje Fajon. Ne gre niti za čisto določeno skupino ali skupine, gre za najmočnejše v Sloveniji. In kdo so ti?

Upoštevaje izkušnje v zadnjih letih, verjetno pa tudi zgodovinska spoznanja o zadnjem in celotnem predzadnjem stoletju, so to vedno tisti, ki so ovekovečeni v znanih verzih o neki stari zgodbi, ki nas uči, da vedno tisti zmaga, ki ima več pesjanskega.

S tem spoznanjem se – pomirjena s porazom v svojih prizadevanjih za svobodo govora in za čim večjo precepljenost – poslavljam in vse lepo pozdravljam, zlasti pa zmagovalce v državi Sloveniji, pod vodstvom mednarodno priznane političarke, kot se reče po domače,  Tanje Fajon, s partizanskim imenom Demokratka.

Frančiška Buttolo, Slovenija

Predlog za jugonostalgike in druge proticepilne sekte

0
Rdeča zvezda. (foto: Pixabay)

Piše: Frančiška Buttolo

Razumemo, da se, dragi jugonostalgiki,  ne morete in nočete niti testirati niti cepiti, ker to želi vlada, za vas nesprejemljiva.

Ampak kdo vam brani, da na svoje kafiče, taksije, urade, fitnese, trgovine in vsepovsod, kjer se vam zdi potrebno, nalepite listke s sporočilom:

Pri nas nismo niti testirani niti cepljeni. Cenjene stranke brez potrdila o cepljenju ali testiranju imajo 10 procentov popusta.

Namesto podpisa narišite pod to besedilo rdečo zvezdo.

Takšen je moj odziv na današnja jutranja poročila na Prvem radijskem programu, ko je novinarka skoraj jokala,  ker bodo morali tisti, ki zavračajo cepljenje, sami plačati teste.

Frančiška Buttolo, Slovenija

Osel gre le enkrat na led

0
Osel (foto: Pixabay)

Piše: Jožef Praprotnik

Tako pravi pregovor in v sklopu »omejenosti«, kot človeške lastnosti iz knjige Ljudske modrosti, bi jih lahko napisal še dosti, ki bi nas v nadaljevanju pripeljale k temu, o čemer kanim pisati. Pa dodajmo še kakšnega. Cicero je dejal, da se vsak človek lahko zmoti, toda samo bedak vztraja v svoji zmoti. In navsezadnje še ta: Kdor si sam ne zna pomagati, mu tudi drugi ne morejo.

Čemu torej ti pregovori, ki bi jim dodal še tega, ki ga je napisal Nietzsche, ki je menil Naše napake so naši najboljši učitelji ? Prvotno, torej še pred tem zadnjim fiaskom zahodne demokracije, ki se je opekla v Afganistanu, misleč, da je povsem enostavno presaditi naše kulturne in (so-človeške) vrednote v vsako, tudi globoko zakoreninjeno muslimansko okolje, mi je po glavi brodilo dogajanje pri nas, v Evropi torej. A če sem zgoraj že omenil Afganistan, se za hip pomudimo še pri tem. Dandanes, ko je zaradi interneta postal naš svet majhen in dostopen, nikakor ni potrebno v (za)ostali svet izvažati demokracijo in naše vrednote z orožjem in jim vsiljevati prednosti sistema, v katerem živimo in ne životarimo. Vsakomur je prej ko slej dovolj trpljenja, če gleda kako sosed pridno dela in zadovoljno uživa sadove svojega dela, medtem ko on gara za koristi drugih; toliko bolj ker mu je to drugačno življenje na očeh. Osel gre torej le enkrat na led in razen, če nisi ravno Zahodni Evropejec ali Američan, ti bo enkrat kanilo, da četudi volu odžagaš roge, bo še vedno vol.

Pa se vrnimo k domačim, slovensko – evropskim zadevam, ki so mi sprva rojile po glavi. Že Winston Churchill se je opekel – o tem pišejo britanski zgodovinarji – ko je (naivno, slepo) verjel, da bo Titova Jugoslavija demokratična država – DFJ. Demokratična federativna Jugoslavija je dejansko obstajala nekaj mesecev ali konkretno med 10. avgustom in 29. novembrom leta 1945, ko se je preimenovala v federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. A vendar ne gre za samo ime, temveč za vsebino. Z demokracijo smo potem Slovenci opravili do leta 1991, po drugih delih Jugoslavije pa za dalj časa. Tako, kot so v času 2. svetovne vojne zahodni zavezniki nasedli Titovim obljubam, tako danes v Evropski uniji nasedajo poslancem iz kroga naše socialdemokracije, ko jim tvezijo o domačih razmerah na področju medijske svobode ali pravosodja. Pa bi vendarle od zahodnih Evropejcev pričakovali nekaj več modrosti vsaj takrat, ko gledajo in predvsem poslušajo zdihovanje in jok prebarvanih komunistov iz vzhodne Evrope, saj vse njihove besede o demokraciji temeljijo na lažeh. Zagovarjanje avtonomnega in neodvisnega pravosodja je zgolj pesek v oči Evropi, v Sloveniji pa za varovanje pridobitev kontra-revolucijske  divje privatizacije in nikoli končane tranzicije. Osli gredo le enkrat na led, razen če niso zahodno-evropski.

Jožef Praprotnik, Jesenice

Najbolj brano

Ljubljana
clear sky
5.5 ° C
12.4 °
4.9 °
94 %
0.5kmh
0 %
Thu
21 °
Fri
23 °
Sat
24 °
Sun
25 °
Mon
22 °