Piše: Franc Bešter

Kakšno vlogo naj bi pri urejanju skupnih zadev (kar politika je!) igrala čustva? Razsvetljenski pogled na politiko: Razum naj bi bil sposoben reševati tudi najbolj zapletene politične probleme. To je razsvetljenski racionalizem: luč Razuma lahko razsvetli temo sveta – z resnico o tem svetu, Razum naj bi bil torej sposoben spoznati resnico.

Vendar, človek ni samo bitje razuma – ta ga res dviga nad ves ustvarjeni svet, in z njegovo pomočjo je zavladal nad tem planetom, žal tako, da s tem že tudi sebe ogroža. Človek je izšel iz živalskega sveta, in se le-tega še močno dotika, zato ga pri njegovem delovanju močno usmerjajo tudi nagoni, strasti, čustva. Kar se le-teh tiče, pa obstaja nekaj splošno znanih dejstev: da so nekateri bolj, drugi manj čustveni, da so ženske bolj čustvene kot moški, da so celo nekateri narodi bolj čustveni kot drugi, veliko vlogo igrajo čustva pri Italijanih, Španci so znani kot vročekrvni, Angleži in Nemci kot hladnokrvni… . Vse to je pogojeno povsem biološko, z geni, a tudi s klimo (podnebjem), naravnim in socialnim okoljem.

Prirojeno: glede čutenja (reakcij) so znani štirje tipi ljudi. Sangvinik reagira čustveno in plitvo, hitro, kolerik čustveno hitro in globoko, melanholik globoko, a počasi, flegmatik počasi in plitvo. Kar se tiče naših reakcij in odločitev: lahko ravnamo narobe, če namesto razuma uporabljamo čustva, in obratno. Jasno je, da so tudi človeške dejavnosti različne, nekatere zahtevajo bolj rabo razuma, druge tudi čustva. Empirična znanost je npr. zelo racionalno področje, a žal se celo tukaj vpletajo čustva, čutenja, strasti – tudi zato, ker se vanjo vtikajo razne ideologije. Ideologija: s tem smo pri politiki, in ker je človek v 80 procentih bitje čustev, nagonov in strasti, le v 20 procentih razuma (pameti), je jasno, da se to pozna na vsakem političnem dogajanju, zato so čustva v politiki zelo pomembna, lahko odločilna. Ločnica (razcep, razkol) med našo levico in desnico je npr. ustvarjena in se ohranja predvsem na čustveni bazi, levičarji in desničarji so to, kar so, predvsem zaradi svojega čutenja, zato jih nobeni razumski argumenti ne morejo prepričati, omajati, ker je to, kar čutijo, mnogo celovitejše in v njih globlje zasidrano kot neka krhka, begotna, fragmentarno spoznavajoča nestalna človeška misel. In tudi v našem parlamentu je mnogo razprtij, nasprotovanj, sovraštva, odvečnih besed in nerazumevanja predvsem zato: ker se v vse skupaj preveč vpletajo čustva, tudi strasti, in je premalo hladnega, analitičnega razuma in trezne pameti. Vendar, pri politiki gre tudi za vodenje (ljudi, strank, naroda, države), in politiki morajo še kako upoštevati čustva ljudi, ki jih vodijo. Čustva pa so seveda zelo različna, opisujemo jih z besedami kot ljubezen, sovraštvo, jeza, žalost, veselje…, in znotraj slehernega čustva je tudi cela paleta nians, variant… .In čustva so lahko nekaj pozitivnega, lahko tudi negativnega, jeza, sovraštvo, zavist so v krščanstvu celo greh.

Nasploh pa je človeško bitje večplastno: človek je telo in zato tudi bitje čustev in nagonov, strasti, a je tudi duh in zato tudi religiozno bitje. In je tudi misleče bitje (homo sapiens), kar ga dviga nad živalski svet. Vendar, človeška misel, ki je proizvod sive možganske skorje (se pravi telesa), je tudi proizvod duše, duha (srce, globine duše: to generira našo misel, možgani so le področje njene artikulacije!). A možgani delujejo v tesni povezanosti s telesnimi čutili, v globoki odvisnosti od njih. Zato je tisto, kar imenujemo »misel«, po mojem nujno rezultat tako duše (zato tudi stanja duše in nezavednih vsebin v njej) kot tudi telesnih čutil in zato tudi čustev, čutenja, strasti. Misel in beseda človeka, njuna vsebina, sta artikulacija vsebin v srcu (duhu) in delovanja, potreb…, telesa. Nasploh je znano tudi, da eros in logos ne gresta skupaj, se bojujeta med seboj, strasti zameglijo razum, podobno kot pri razumarskem človeku rada otopijo čustva.

Tukaj sem skušal nekoliko osvetliti problematiko čustev v človeku, v naslednjem članku nameravam izpostaviti še človeka kot duha.

Franc Bešter, Zg. Besnica

Prejšnji članekReferendum o oblasti
Naslednji članekFajonova EU obljublja rešitev Balkana na način, ki je skoraj uničil makedonski narod