Piše: Vili Kovačič

Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča republike Slovenije. V imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana, Vas pozivam k uvedbi avdiovizualne povezave za spremljanje dogajanja v sodnih dvoranah. Gre za spremljanje javnih sodnih obravnav na slovenskih sodiščih, o čemer v Sloveniji sicer veliko govorimo, a malo ali nič ne naredimo. Zato je zadnji čas, da končno storimo zelo pomemben korak iz kamene dobe v digitalno drugo desetletje 21 stoletja.

Vzrok za moj poziv pa ni le načelne narave, pač pa tudi čisto konkreten. Neposreden povod zanj je nastal 16.09.2021, to je en dan pred narokom za glavno obravnavo o volilnih nepravilnostih v Ljubljani na lokalnih volitvah novembra 2018. Ob tem smo namreč naleteli na veliko omejitev na Upravnem sodišču Fajfarjeva 33 v Ljubljani. Občinstvu je namreč dodeljeno 8 sedežev v glavni in 10 sedežev v stranski dvorani. Kar pa je brez dvoma nekajkrat manj kot je realna potreba za prisostvovanje in nadzor javnosti. Povsem razumemo, da so vzrok temu realne prostorske omejitve. Zato Vas, spoštovani gospod predsednik, prosim in v imenu občinstva pozivam, da uvedete avdiovizualno spremljanje javnih sodnih obravnav.

Ni res, da je to neizvedljivo in da je to stvar neke futuristične – oddaljene prihodnosti. Ni treba gledati v nebo, digitalna realnost je tukaj in zdaj, le skloniti se je treba, jo pobrati s tal in jo uporabiti v javno korist.

Najbolj živ primer je šolstvo. Ker šole in mladoletni otroci lahko sodelujejo pri pouku preko avdio video povezav sem trdno prepričan, da bo sojenje, ki ga sicer izvajajo visoko profesionalne osebe, zlahka in v popolnosti izvedljivo na isti način, Sicer pa večinoma niti ne gre za dvosmerno aktivno prisotnost, pač pa za pasivno prisotnost občinstva. Prav tako pa je možno na daljavo zaslišanje prič in sodnih izvedencev. Skratka, preko zoom in drugih aplikacij je to zlahka izvedljivo. In celo maše v cerkvah ljudje spremljajo na daljavo.

Ključna poanta tega poziva je sprememba ustaljene in trdovratne, desetletja stare prakse zapiranja sodišč pred javnostjo. Čas je, da to prerastemo in da tudi pravosodje naredi korak v 21 stoletje. To je nadzor javnosti na človeku prijazen in široko dostopen način. Demokracija in tehnologija gresta v tem primeru z roko v roki. Le politična volja in javni pritisk medijev sta potrebna. Pričakujem pozitiven odziv politike, da uredi to v korist demokracije in širše javnosti.

Sicer pa želim izpostaviti aktualen sodni primer – razpis naroka v sodnem sporu zaradi volilne goljufije novembra 2018 na lokalnih volitvah v Ljubljani. Sodni narok za 17.09.2021 je bil dan prej, zaradi moje ponovne zahteve po izločitvi sodnika dr. Boštjana Zalarja preklican. Upam, da ne gre za novo zavlačevanje, da gre zdaj le še za kratek predah v sodnikovem podaljšku tega spora, ki je potreben zaradi spoštovanja načela nepristranskosti sodnika. In tudi zaradi ureditve problema javne nedostopnosti do dogajanja v sodni dvorani. Upam, da gre zgolj koristen intermezo – v sicer katastrofalnem 2 in pol letnem zavlačevanju tega , sicer za Ljubljano in Slovenijo, zelo pomembnega spora, ki bil zlahka že davno rešen, če bi mediji, tako to kot znajo v bizarnih temah, pritisnili na sodno oblast. Žal pa je slovensko novinarstvo podvrženo maniri, da je javna pozornost in možnost objave in javnega pritiska obratno sorazmerna s pomembnostjo zadeve. Sicer pa ponavljam:

Kamena doba ni prenehala, ker bi zmanjkalo kamenja, ampak ker je nastopila nova, digitalna doba. Prav nobenega razloga ni, da sodstvo vztraja v kameni dobi in se ne prilagodi novi realnosti. Sojenje v imenu ljudstva naj ne bo več samo fraza ampak naj postane ljudstvu dostopno. Epidemija Covid 19 je z avdiovizualnimi praksami in zgledi na mnogih drugih področjih odprla vrata ljudem in prav nobenega razloga ni, da ostanejo sodne dvorane omejene zgolj s fizično kapaciteto sodnih dvoran.

Ta poziv hkrati pošiljam ministru za javno upravo, ministru za digitalizacijo in ministru za pravosodje ter v vednost predsedniku države, predsedniku vlade in predsednikoma DZ in DS republike Slovenije. Pa tudi medijem, čeprav se zavedam, da je možnost objave večinoma obratno sorazmerna s pomembnostjo zadeve. Kar še posebej velja za primere, ki zadevajo slovensko demokracijo in sodstvo.

Vili Kovačič, državljan K.

Prejšnji članekBlokirana nebesa
Naslednji članekMedijska svoboda

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj