Piše: Franc Bešter
»Za odgovoren zeleni prehod. Razogljičenje. Prehod na obnovljive vire.« Ta gesla je v zadnjih dneh slišati velikokrat, in ni se mogoče znebiti vtisa, da je to tudi »predvolilno«. V demokraciji je pač tako: da si izvoljen, se moraš na nek način prikupiti volivcem. Kar je na nek način tudi prav, saj so politiki izvoljeni ravno zato: da bi delovali v njihovem interesu (čeprav ni vedno nujno, da je ta »interes«, posebno dolgoročno gledano, dober, koristen). Sistem demokracije je tudi sokriv, da smo tako dolgo odlašali z resnimi spremembami na področju energetike: če bi jih politiki naredili, bi to skrajno slabo vplivalo na ekonomijo, posledično pa na njihovo (ponovno) izvolitev. Tako smo odlašali, kljub vztrajnemu opozarjanju znanosti na ta problem, zdaj, ko podnebne spremembe že krepko pritiskajo na nas, pa si politiki skušajo nabirati politične točke tudi na ta način: da se kažejo kot borci proti tem grožnjam, in pri tem je ključna stvar »razogljičenje«.
Da, vedno več ljudi govori, da bodo voda, hrana in energija glavno orožje (pomembnejše od »klasičnega« orožja), vse to bodo strateško pomembne stvari v našem stoletju. Temeljni vzrok za to pa je ravno energija, ki jo že dvesto let dobivamo večinoma iz fosilnih goriv, posledica so podnebne spremembe, posledica le-teh bodo problemi z vodo, posledica tega pa problemi s hrano – vse te stvari so soodvisne!
Dolga desettisočletja je vsa orodja in naprave, ki jih je iznašel človek, poganjala sila mišic, njegovih in živalskih (izjema so bili le vodni mlini in mlini na veter), in tudi drzni izumitelj Leonardo je za pogon svojih strojev predvidel le to silo, to jasno povedo vse njegove skice. Tu pa se skriva jedro problema naše civilizacije, ki od njega naprej postaja vedno bolj »tehnična«: stroji, ki jih je on tako vizionarsko zasnoval (bil je daleč pred svojim časom), potrebujejo za pogon nekaj močnejšega, in to »močnejše« je bilo izumljeno šele v zadnjih dvesto letih. Parni stroj, motorji, generatorji so začeli omogočati ta pogon, a vse to, kar je »srce tehnike«, je začelo povzročati sedanje podnebne spremembe. Ali človek vsega tega ne bi smel izumiti? Ali bi to moral uporabljati na drug, bolj odgovoren način? Zakaj je bilo treba izumiti vso tehniko, če pa je homo sapiens stotisoče let lahko shajal brez nje?
Najprej: pri tehniki gre v bistvu za orodja, in izdelava orodij nam je v krvi. In ravno orodja so nas dvignila nad živalski svet, nam omogočila, da osvojimo, poselimo planet. Moderna tehnika je to gospostvo dokončno utrdila, a ob tem začela ta planet uničevati. Za to je več razlogov. Zaradi nje se je človeštvo v zadnjih desetletjih dramatično namnožilo, povečano onesnaženje je že zaradi tega neizbežno. A človek je začel tehniko uporabljati tudi za večanje svojih udobnosti in za kopičenje materialnega bogastva. In tudi za oboroževanje. Vzroki za prekomerno in nepotrebno tratenje surovin in energije! Poleg tega: ali ne bi mogel človek, kljub vsem tem izumom, mirno živeti naprej, brez njihove masovne uporabe? Na prvi pogled res, a stvari niso tako enostavne.
Če človek vpreže tehniko v tržnem gospodarstvu, v boju s konkurenco, to nujno sproži potrebo po vedno novih izumih in inovacijah, in vse to omogoča tudi masovno proizvodnjo in kvaliteto. Proizvodnjo tega, kar potrebuje trg, trg pa potrebuje tisto, kar za svoje življenje potrebujejo ljudje. Ali pa ljudje res potrebujejo vso to tehniko in kar je proizvedeno s pomočjo tehnike? Saj so vendar toliko časa lahko živeli brez tega! Da, vendar je problem v tem, da po nekem razvoju v neki civilizaciji, ki funkcionira na tehniki, človek brez tega več ne more, ne more več normalno živeti in preživeti (pomislimo npr. na avto in računalnik). Se pravi, zaradi boja na trgu in zaradi novih potreb človeka se je zavrtela spirala, ki je na neki točki ni bilo več mogoče ustaviti.
Tehnika (se pravi stoji, orodja) nam je prinesla številne udobnosti in ugodnosti, omogočila je, da na Zemlji živi veliko več ljudi kot bi brez nje. A nemogoče je, da bi bil ves ta napredek brez negativnih posledic za človeka in Zemljo. Ena takšnih je že, da življenje z njo povzroča mnogo hitrejše in zapletenejše življenje, kakršno je bilo prej. Udobnejše življenje in več ljudi nadalje nujno povzroča veliko izčrpavanje in onesnaževanje narave. Viri: energetski, surovinski. Slaba stran te civilizacije je, da za svoje delovanje potrebuje veliko energije – ona poganja tehniko, močno je odvisna od tega, brez tega se lahko v hipu ustavi. Ta problem se je v vsej ostrini odrazil v sedanji ukrajinski krizi: Te vojne verjetno ne bi bilo, če Rusija ne bi prejemala teh milijard od Zahoda (za energente), in Zahod še sedaj to vojno (so)financira, ne more se v hipu odklopiti od tega. Predvsem pa je raba fosilnih goriv spremenila atmosfero in s tem vreme, to pa že sedaj povzroča migracije in spopade (za vodo), kar se bo v prihodnosti samo še stopnjevalo. Vojne: v znanstveno-tehnični civilizaciji (ki se je v naših časih razširila na ves planet) se je povečala nevarnost zanje, ravno zaradi znanosti in tehnike. Znanost: empirična, racionalistična – ona močno pogojuje naš način mišljenja, in ta znanja vodijo v ateizem, v tej kulturi povzročajo masovno brezboštvo, kar vodi v krizo smisla modernega človeka in v razpad moralno-etičnih vrednot. To povečuje kaos v njej, kar povečuje nevarnost vojne. Tehnika nadalje povzroča močno povečane potrebe po raznih surovinah in po energiji (to zahteva že sama proizvodnja tehnike), kar spet povečuje nevarnost vojne – za vire. In vojna, če danes pride do nje, je »po zaslugi« vojaške tehnike lahko mnogo bolj rušilna in ubijalska kot nekoč, ravno zaradi tehnike so sodobne vojne »totalne«.
Človek je tehniko ne le uporabil, ampak tudi zlo-rabil, ne le za oboroževanje, tudi za kopičenje materialnega bogastva. Ena od negativnih učinkov kapitalizma kot sistema (tržnega gospodarstva) je tudi, da se bogastvo zbira, kopiči v rokah manjšine, peščice. A to je pač neizogibno: ni stvari na tem svetu, ki ne bi za sabo potegnila tudi negativnih posledic. In zlo v človeku je stalno prisotno, zato so stalne tudi vojne. V človeku permanentno deluje tudi pohlep, ki ne pozna meja. Pričakovati tu neko popolnost je pravljica, utopija.
Vendar, ni nujno, da bi bogataši tega sveta uporabljali tehniko za tako strašen luksuz, ki uničuje naravo, ni nujno, da bi vojaška industrija proizvajala takšne količine vedno novih, vedno dražjih in še bolj ubijalskih orožij. Vzrok, da je temu tako, vidim predvsem v veliki moralni krizi v tej civilizaciji, v dejstvu, da se le-ta že nekaj stoletij razvija enostransko, v smeri znanosti in tehnike, ta razvoj (zaradi prej omenjenega) bi zahteval tudi dvig etične zavesti, a se je zaradi novoveškega racionalizma in materializma dogajalo nekaj ravno nasprotnega: njena degradacija. Posledica je, da od tega napredka ni bilo takih koristi kot bi lahko bile. Če bi razvili tudi etiko, bi bila danes narava manj poškodovana in nevarnosti za vojne bi bile manjše.
Ko se je človek pred nekaj stoletji podal v to avanturo (razvoj tehnike), gotovo skoraj nihče ni razmišljal o možnih negativnih učinkih na naravo in družbo, izjema je Leonardo, ki je menda koncem življenja zapadel v apokaliptične vizije in umrl zagrenjen. Od učinkov na naravo utegnejo biti najbolj usodne podnebne spremembe, nanje sicer znanstveniki opozarjajo že sto let, a politiki jih iz več razlogov niso jemali resno. One pa so posledica pojava moderne tehnike na planetu, ona ne more delovati brez izvora nekih energij, a ravno njihova masovna uporaba je vreme vrgla iz ravnovesja, vremensko dogajanje pa ključno pogojuje vse dogajanje na Zemlji.
Danes nas te spremembe že krepko pritiskajo, in šele zdaj smo se toliko streznili, do spoznanja, da bo treba povleči radikalne ukrepe. In politiki, ki morajo, da bi bili izvoljeni, biti všečni svojim volivcem, vsi volivci pa se danes zavedajo resnosti problema, so sedaj postali »zeleni« in zato ponujajo tudi svoje rešitve v zvezi z energetsko problematiko. Gotovo je bila tudi zato sedaj v predvolilnem času okrogla miza na temo energetike, ki sem se je udeležil. Na njej je govorilo več ljudi iz tega sektorja, direktorji firm, ki se ukvarjajo s tem, so torej v tem že vse življenje. Skupni imenovalec teh vsebin (pogovora) je bil, da t. i. obnovljive energije (solarna, vetrna), ne morejo nadomestiti fosilnih, te energije bo enostavno premalo in je preveč nestalna, poleg tega še vedno ni rešen problem odsluženih vetrnic in panelov. Tudi če dodamo še vso vodno energijo, ki jo premorejo reke, je to premalo, poleg tega tudi HE uničujejo naravo in dežja ni vedno dovolj, pogoste bodo suše.
»Za odgovoren zeleni prehod« – to je eno od predvolilnih gesel naše stranke (N.si). In ta prehod naj bi (dokler ne bo dovolj »obnovljivih energij«) zagotovila plin in jedrska energija (Evropa je zato to dvoje »začasno« proglasila za »zeleno«). A tudi plin je »fosilen« in proizvaja CO2, gradnja nove JEK pa bo draga, z odpadki bomo za tisočletja obremenili naše zanamce in glede goriva smo odvisni od uvoza, obstaja tudi nevarnost jedrske nesreče. Na okrogli mizi je bil govor tudi o podnebni pravičnosti: za zmanjšanje izpustov (za razogljičenje) smo odgovorni vsi. Res, kaj pomaga, če gre Evropa v »zeleno«, ko pa npr. Kitajska vsak mesec zgradi novo elektrarno na premog! To onesnaženje atmosfere pa se potem na meje, države in politike ne ozira.
Ko sem poslušal te debate, sem ugotovil, da ta civilizacija, katere ekonomija deluje na tej tehniki, ne bo mogla več dolgo po tej poti, po eni strani mora porabo fosilnih goriv nujno omejiti, čimprej in čimbolj, po drugi pa »zelenih« energij ne bo dovolj. Nenehna gospodarska rast, ki zahteva tudi vedno več energije, ni možna. Nasprotno: nujno bo treba varčevati, se omejevati. Svojemu udobju pa se večina ne bo hotela kar zlepa odpovedati. Zaradi tega, in zaradi doseganja podnebne pravičnosti, ki bo tudi nujna (v razogljičenje morajo VSE države na planetu, sicer bodo »zelene« napram »fosilnih« postale nekonkurenčne in bodo gospodarsko propadle!), se nakazuje neka nujna vizija za prihodnost, ki nas morda še lahko reši: enotna oblast za ves planet, ki bo vsaj določene probleme reševala tudi s prisilnim omejevanjem, če bo potrebno. V današnje zagate smo zašli tudi zato: ker planet nima neke enotne oblasti, skupnega vodstva. Do zdaj se je ves razvoj odvijal dokaj stihijsko, po logiki in interesih Kapitala.
Kapital: ena od slabih plati kapitalizma kot sistema je tudi, da se vedno večje količine denarja začnejo zbirati, kopičiti v rokah peščice. Posledica tega je, da so se že pred sto leti lastniki velekapitala začeli združevati v razne tajne lože, z namenom preurejanja sveta, ustanavljanja »novega svetovnega reda« – le-ta naj bi omogočal še večjo rast Kapitala. Odprava meja, držav, narodov. Globalistična ideologija, globaliste druži ideologija kapitala, motivira jih pohlep, volja do moči, njihov cilj je oblast nad vsem svetom. In bojim se, da so ta svoj cilj že dosegli, demokracija je postala totalna oblast Denarja – častilcev Denarja, častilcev satana, Zemlja je postala njegovo gospostvo.
Oblast za ves svet (že prej sem jo omenil v zvezi s podnebno krizo): globalisti imajo ta cilj, vendar se bojim, da je nimajo namena uporabiti za reševanje okoljske krize. Ne zanima jih reševanje človeštva, imajo bolj sebične cilje. Sploh pa ni v interesu Kapitala omejevanje proizvodnje in potrošnje, cilj kapitala je gospodarska rast, kapitalizem deluje le, dokler je ta rast.
Ali naj ukinemo kapitalizem, ali naj ukinemo tehniko? Ne, tržnega gospodarstva ne moremo odpraviti in tudi vsej tehniki se ne moremo odpovedati. Izhod vidim v novi, zrelejši obliki civilizacije, kjer bo človek imel neke višje cilje in vrednote kot so uspeh, dobiček, denar, materialno bogastvo in udobje – kar vse uničuje naravo in obenem pušča človeka nepotešenega. Ti višji cilji pa bodo potem spontano privedli do odpovedi pohlepu in do preseganja današnjega materializma.
Franc Bešter, Zg. Besnica
