Piše: Jožef Praprotnik

Nič še ni zamujenega, a je prav, da  počastimo  tiste, ki so najzaslužnejši za uspešno vrnitev v kapitalizem. Socializem so nam z revolucijo priborili komunisti, s kontrarevolucijo pa vrnitev v kapitalizem v največji meri, presenetljivo – isti. Če sledimo zgodovinskim dejstvom, je šlo pri nas najprej za revolucijo, za razlastitev tovarnarjev in veleposestnikov, na grobo povedano in če smo tisti čas pred tri četrt stoletja imenovali revolucijo, imenujmo sedanjost  kontrarevolucijo in če smo takrat častili heroje revolucije, slavimo danes heroje kontrarevolucije.

V teh dobrih  30  letih kontrarevolucije –  ta čas s(m)o imenovali  lastninsko preoblikovanje – je družba zaznala odklone in jih označila kot »divja privatizacija« ali »kraja družbene lastnine«. Popolnoma narobe ! Tisto, kar sta ugotovili nekdanja SDK in njena naslednica Agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in so na grbi občutili sto-tisoči odpuščenih delavcev niso bili odkloni ali ekscesi, temveč zdaj že skoraj pozabljena herojsko-junaška dela najbolj požrtvovalnih proti revolucionarjev, ki so jih podpirale predvsem rdeče vlade in njih avtonomni organi pregona (tožilstvo in sodstvo). Končno se to najlepše odraža v spiskih zapornikov, kjer njihovih imen ne bomo našli. Ne prej in ne zdaj.

Poudariti pa moram, da je šlo v revoluciji za razlaščanje bogatašev in delitev tistega državi in seveda sebi, herojem in zvestim sopotnikom revolucije, pri zdajšnji 30 letni kontrarevoluciji pa je šlo in gre še najprej za razlaščanje delavcev in potem delničarjev ter spravljanje v globoke žepe. Prve korake kontrarevolucije je vzporedno z osamosvajanjem izvedel Demos. To brez dvoma drži, toda kontrarevolucijo so v družbenih podjetjih požrtvovalno izpeljali do takrat moralno-politično neoporečni kadri Zveze komunistov, česar nikakor ne smemo prezreti. Prav njim gre največ zaslug za uspešno izvedeno kontrarevolucijo, saj ob prvih zamislih Demosa niso udarili niti en samcat kapselj, kaj šele strel za obrambo pridobitev revolucije, pač pa so ponujeno priložnost privatizacije pograbili z vsemi štirimi.

Najbolj zavzeti borci kontrarevolucije  vztrajajo na njenih okopih še zdaj po preoblikovanju v delniške družbe, ko privatizirajo že privatizirano in nekaznovano odžirajo delavcem tudi prispevke za pokojnine. Pravijo: »Bolje nekaj več kot premalo!« Odlikujmo torej vse te heroje kontrarevolucije in seveda vladavce, ki jih ob tem neomajno podpirajo.

Za odlikovanja predlagam Rdeči Orden Kontrarevolucije (prve, druge, …stopnje) in Mali, Srednji ter Veliki Tajkun Kontrarevolucije z Rdečimi Žarki, ki si naj jih podelijo na proslavi ob Dnevu Osamosvojitve in Kontrarevolucije. Imena kandidatov za ta visoka državna odlikovanja jim lahko iz zaprašenih fasciklov priskrbita nekdanji SDK in Agencija, vidnejša odlikovanja pa si nedvomno zaslužijo pravosodje z organi pregona ter seveda socialdemokratska stranka ponosnih naslednikov ZK v vlogi najzvestejših varuhov globoke države. Najdragocenejšega Tajkunčka z rdečimi žarki pa naj si pripne cenjeni prisklednik vlade dr. Robert Golob kar sam, saj je tudi sam sebe predlagal za premierja. S ponosnimi nasledniki ZK gibanje Svoboda zagotavlja, da v revoluciji in kontrarevoluciji priborjeni privilegiji globoke države ostanejo nedotakljivi.  Pa ne pozabimo zaslug ex predsednika države  tovariša gospoda Milana Kučana, ki nas je vodil v prvih dveh petletkah kontrarevolucije, ko so za svoj žep sprivatizirali stebre slovenskega gospodarstva: SMELT, Litostroj, Metalno, Iskro, MTT…in iz nič ustvarili prve tajkunčke.  Slava jim !

Jožef  Praprotnik, Jesenice

VIRdemokracija
Prejšnji članekRestavracija ortodoksnega socializma na Slovenskem
Naslednji članekZaplinjevalna “demokracija” Gibanja Svoboda ali nove komunistične eksekucije, po naročilu Milana Kučana, vodje kolesarske Osvobodilne fronte Slovenije