Piše: Frančiška Buttolo

Kdor voli, je soodgovoren, skoraj kriv. Ugotavljam, da nekako ne sodim v nobeno skupino od vseh številnih, ki se pripravljajo na volitve. Zdi pa se mi, da vse potrebujejo povsem enake ljudi, strankarsko disciplinirane. Tudi volilni ideal je podoben. “Za narodov blagor.”  Cankar je že vedel, čeprav gre zdaj za državljane, nič več za narod.

Ampak to me niti ne moti. Bolj problematično pa se mi zdi dejstvo, da bom, če bom spet volila stranko, ki bo prišla na oblast, sokriva za vse, kar ji bo očitala leva opozicija.  Če bom volila levico, in bo ta prišla na oblast, bom sokriva za vse, kar ji bo očitala desna koalicija. Če pa se bosta obe združili v veliko koalicijo, bom sokriva za to, da ni bilo v takšni vladi storjeno nič od vseh številnih obljub obeh strani pred volitvami.

Mene pač ne zanima legibitra, ne zanima me multikulturnost, ne zanima me androidna volilna skupina, ne zanima me beg na Mars, ne zanima me tovarniška proizvodnja ljudi brez napak, ne zanimajo me paradižniki, ki pordijo v kleteh ob posebni svetlobi in ne zanima me prehranjevanje z milijoni nedolžnih živali v tesnih boksih, čustvenih bitij, ki  jih pobijemo že v njihovi otroški dobi,  namesto da bi ohranili stari način kmetovanja –  s pašo na prostem, z rastlinami in sadeži, ki so dozoreli pod sončnimi žarki.

2.

Kdor pa ne gre na volitve, vsaj ne nosi krivde za karkoli. Saj, če bi dobro razmisliti, v resnici volitve samo škodujejo napredku. Če je vladar dober, naj vlada v neskončnost, če pa je slab, naj ga nadomesti boljši.  Ampak ljudstvo o tem ne sme presojati, ker nima najmanjšega pojma o tako zahtevni službi, kot je vladanje, temveč bi se za to moral odločiti vladar sam.

Tako nevestnega vladarja, da bi kljub spoznanju, da ni uspešen, sploh ne bi smelo biti na oblasti. Če je vera v človeka mogoča in upravičena.

Nato pa bi strokovno izbrali novega. Takšnega, ki bi najbolje opravil vse zahtevne teste. Enako bi izbirali najvišje politike. Pomembnejša od demokracije je pamet. Demokracija v resnici sploh ni pomembna, če delujejo pametni zakoni. Da to ni mogoče? Potem mir ni mogoč. Potem ni res, da je človek človek, ne pa egoistična pošast. Če je vse to res, tudi demokracija ne more pomagati. Vrtenje kolesa v prazno. Politika pa je samo prevara.

Vsekakor pa so volitve tudi zame preteklost. O vsem bo odločala birokracija v EU. To pa mi ni všeč. Naj volijo tisti, ki jim vse to ugaja, čeprav neprestano obljubljajo spremembe. Jaz v nič več ne verjamem, razen v to, da bodo zmagali tisti v EU, in  uveljavili nekakšen socializem, ki bo trajal toliko časa, dokler ga kitajska oblast s svojo nesebično pomočjo ne bo še malo bolj razvila, da bo lahko zavladala brez kakršnegakoli  nasilja

Frančiška Buttolo, Ljubljana
VIRdemokracija
Prejšnji članek»Red mora biti«
Naslednji članekEnergija

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj