Piše: Aleš Guček

Energetiki so zopet našli strateško odločitev. Energetski lobi je v preteklosti take dolgoročne programe obelodanil že večkrat, a skrbel, da premog, lignit, hidrocentrale, nuklearka, zemeljski plin, mazut, ekstra lahko kurilno olje, butan-propan, sončna energija, utekočinjeni zemeljski plin … ne bi konkurirali med seboj. Vsak je iskal svoj dedni fevdalni vrtiček pod soncem v Sloveniji.  

     Dolgoročni prostorski plan Socialistične republike Slovenija 1986 naj bi potekel leta 2000. Na pristojnem ministrstvu je številna skupina leta 1998 pripravila dobro zasnovana multidisciplinarna izhodišča za Državni prostorski plan 2000 do 2020. Nekaj sem prispeval s področja infrastrukture na povabilo pripravljalcev. Danes smo leta 2021. Minister za Okolišenje in prostornine, vidni čaln propadlega LDS in zgrešenega Zares dr. Pavle Gantar je izhodišča 1998 podpisal. Nič se ni zgodilo, razen, da je dr. Gantar pripravil za Državni bor RS neki parcialni prostorski razvoj infrastrukturnih objektov, ki so si prisvojili prostor, ne upoštevajoč druge koristnike prostora in simbiozo vseh razvojnih planov, od demografskih do industrijskih, energetskih …  Ni bilo dolgoročno planirano, koliko prometa bo potekalo po železnici, po cestah, zraku in vodah. Prav tako ni bilo nakazano, katere vrste energije oziroma ta proizvedena iz raznih virov in koliko, kam in kdaj jo poslati (transportirati, prenesti). Našteti izrazi so zelo pomembni, ker so se energetiki spraševali ali energijo poslati, transportirati ali prenesti (v vedrih morda?) po žicah in cevkah, namesto interdisciplinarnih razvojnih projektov. 

       Šopek energetikov se je pred nedavnim zopet dobil na zgodovinskem srečanju. Vprašujem jih kot koristnik energije: Ali ste upoštevali dolgoročni demografski razvoj RS, kje bodo tovarne, obrtne delavnice, trgovska središča, stanovanjska naselja, objekti javnih storitev, koliko bo tam biotopov, katero vrsto energije boste pošiljali na različne konce Slovenije, kakšne količine, po katerih prenosnikih, koliko domačih virov, koliko uvoženih, zanesljivost dobav in kolikor toliko stabilne cene …? Ne da bo neka Rusija izsiljevala, ker so še druga nahajališča energije po svetu. Morda se zdijo danes ti viri dragi, a bodo postali konkurenčni glede naslednika(ov) boljševiške revolucije. V pričakovanju non-odgovora želim uspešno risanje transportnih energetskih poti po zraku in mikrofonih.       

Aleš Guček, Ljubljana 

P. S. Veliko paberkovanj z drobtinami z bogatinove mize je slišati   vsako soboto pod Plečnikovimi arkadami živilskega trga v Ljubljani. Pridite, poslušajte, ne bo vam žal! 

Prejšnji članekZahvala udbaški drhali
Naslednji članekIvan Simič: Necenzurirani konflikt

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj