Piše: Jožef Praprotnik
…se ne poje tako vroča, kot se skuha pravi vsem nam znani pregovor, ki še kako drži za koalicijsko pogodbo zdajšnje vladne garniture, pod vodstvom Gibanja svobode, prepričljivega zmagovalca nedavnih volitev. Ja, še preden je do podpisa te pogodbe sploh prišlo, se je vsul plaz kritik in povsem mirno lahko zapišem, da bo Levica morala pojesti povsem ohlajeno čorbo, če ne bo celo lizala v ledene kocke zamrznjeno juhico. Pa vendar pustimo času čas, da se vladna garnitura sestavi in prične z delovanjem, saj bi moralo biti prav vsem Slovencem v interesu – ne glede na delitve levo in desno, rdeče in črno, jing in jang, plus in minus – da je vlada uspešna, kar z drugimi besedami pomeni, da bomo dežela večinsko srečnih in zadovoljnih ljudi.
Pa se zdaj pomudimo pri Tarči nacionalne RTV, ki nam jo je tokrat dokaj uravnoteženo vodila Erika Žnidaršič, 19. maja. Napisal sem besedo »dokaj«, saj bi bila povsem uravnotežena, če bi namesto Mihe Kordiša, Levica in Matevža Frangeža, SD, torej dveh politikov, nastopila dva strokovnjaka iz ekonomsko-finančne sfere, podobno kot sta bila na drugi strani uspešen podjetnik Ivo Boscarol ter nekdanji finančni minister dr. Janez Šušteršič seveda ob dr. Danijelu Bešič Loredanu, bodočem ministru za zdravje iz Gibanja Svoboda. Torej, kar smo zato poslušali z ene in druge strani, z ene strani s podatki in dokazi, z druge besedna telovadba in opletanje z že slišanimi frazami. Zato pa je bil presenetljiv odgovor bodočega ministra za zdravje na vprašanje podjetnika Iva Boscarola, ko ga je vprašal, če bodo neusmiljeno preganjali korupcijo in nepravilnosti tudi takrat, ko bo šlo za njihove kadre in je bil odgovor pritrdilen. To me navdaja s slutnjo, da bo s tem dregnil v osje gnezdo globoke države in bo, če bo vztrajal pri tem, kaj kmalu samo še bivši minister za zdravje. Večji ali pretežni del razprave četrtkove Tarče se je kajpak vrtel okoli novih davkov, s katerimi bi nadoknadili vrzel v prihodkih države, tu pa se niso vsi skupaj niti z eno besedo dotaknili temeljnega slovenskega problema, to je nedelujoče vladavine prava ali natančneje pravosodja, saj če bo minister dr. Loredan hotel preganjati korupcijo, bo naletel na železo-betonski bunker pravosodja, s katerim so varovani interesi globoke države. Še več. politika Kordiš in Frangež imata pred očmi milijarde evrov prihrankov slovenskega prebivalstva, veliko od tega v nepremičninah, delnicah, jahtah, vikendih, nikomur od obeh – ki se predstavljata kot zagovornika izkoriščanega delavstva in tistih z majhnimi pokojninami – kar je zgolj slepilo – pa niti na misel ne pride, da niso problem davki, ampak zgolj papirnato pravosodje, ki ni HOTELO rešiti niti en samcat primer gospodarskega kriminala iz časa »lastninskega preoblikovanja«, točneje divje privatizacije družbene, ter po preoblikovanju v delniške družbe, tudi lastnine delničarjev. Na tem področju t.i. Levica in lažni socialdemokrati ne marajo niti slišati o kaki reviziji te divje privatizacije, čeravno bi bilo mnogo manj zapleteno, kot je bila izvedba denacionalizacije, ki je bila – kljub veliki časovni oddaljenosti in izgubljenim podatkom, opravljena skoraj 100 odstotno. Ja država in če že hočete socialdemokrati in levica, kot se nam predstavljajo kot zagovorniki izkoriščanih, bi morali namesto novih obdavčitev, najodločneje zagovarjati tezo, da se loči prigarano, privarčevano, z inovacijami pridobljeno itn. od tistega, kar je bilo nakradeno, prigoljufano in torej to izpuliti od tranzicijskih prevarantov. In zato se še po dobrih treh desetletjih v Sloveniji ne ve, kaj je prav in kaj je narobe, kaj je pridobljeno z delom in kaj z lumparijo, saj je tudi večinskim medijem dovolj razlaga nekdanje generalne državne tožilke Zdenke Cerar, da vsaka svinjarija ni kriminal. In ker najdemo v koalicijski pogodbi tudi člen, ki govori, da ima zadnjo besedo vendarle očitni zmagovalec volitev, torej Robert Golob, potem bo juha, ki jo bosta jedli pridruženi SD in Levica, mlačni ali celo mrzli. Toda za biti v vladi, bodo voljni pospraviti postano in mrzlo čorbo. Slava vladanja je pogojena s številom žrtev in nekaj pokvarjenih želodcev ni hudo. Pomemben je Tanjin nasmeh, vse drugo gre v pozabo.
Jožef Praprotnik, Jesenice
