Piše: Frančiška Franca Buttolo
Ko nas je ob tridesetletnici osamosvojitve Slovenije, junija 2021, obiskala prva uradnica EU in se na Bledu udeležila premiere baletne uprizoritve Prešernovega Povodnega moža, se v svojem govoru ob tej veliki slovesnosti, tridesetletnici države Slovenije, ni pohvalila, da pozna kako pesem velikega evropskega pesnika, tudi največjega slovenskega poeta – Prešerna. Kljub temu, da je v materni jezik te uradnice preveden skoraj ves Prešernov opus. Pa tudi sam je odlično ustvarjal tudi v nemščini, ta multikulturni pesniški velikan najvišjega formata.
Kje neki, prva uradnica EU je vrh svojega govora, s katerim se je želela prikupiti slovenskim državljanom, posvetila drugačnemu najpomembnejšemu multikulturnemu velikanu balkanske komunistične politike, Milanu Kučanu. Poveličevala pa je – ne Prešernove pesniške besede – temveč Kučanovo nesramno žuganje Sloveniji – na dan njene osamosvojitve – da bo jutri “nov dan”, ko ne bodo več zadostovale sanje.
Kot da je bila slovenska osamosvojitev zločin, zaradi katerega se bomo morali pokoriti. Zločin, ki so ga zagrešili zločinci, med katerimi je najbolj zloglasen Janez Janša. Nikoli pa se niti prvi uradnici EU niti Kučanu ni zdelo potrebno povedati, da so bili v resnici revolucionarni zločini, med drugo svetovno vojno in po njej, strahotni posamični in množični zločini, zaradi katerih bi se moral kdo pokoriti. Kje neki! Očitno med uradništvom EU (kljub nekaterim sklepom evropskega parlamenta) in komunistično jugonostalgično slovensko elito ni prav velike razlike v pojmovanju demokracije in pravne države. Ponižnost diktaturi je glavno demokratično načelo obeh.
Prva uradnica EU pa je v delu svojega govora o Kučanu celo poudarila, da nas biografije, očitno biografije slovenskih komunističnih voditeljev, ne smejo vznemirjati, ker so menda samo biografije, kakršne imamo vsi.
Poslušalci tega govora prve uradnice EU na Bledu, na slovenskem svetem kraju, kjer sta se v Prešernovem Krstu pri Savici ljubila Črtomir in Bogomila, pa so gromko ploskali prvi uradnici EU in dejstvu, da na tem, za Slovence najsvetejšem kraju, ni bil kakorkoli uprizorjen vsaj delček Krsta pri Savici, temveč Povodni mož – kot HVALNICA turškemu mačotu, ki mu uspe vsestransko zadovoljiti prezahtevno Urško (ne prve uradnice EU, to je samo prispodoba) in jo odpeljati v turški harem. Ploskanje. Ploskanje. Ploskanje. Ploskanje prve uradnice EU slovenski bedni multikulturni kulturi. Ploskanje levih, desnih in celo ploskanje Janeza Janše.
Toliko o usodi slovenskega naroda, o usodi Ukrajine, o usodi Zahoda sploh.
II
Naj si izposodim znameniti verz našega največjega, vse premalo cenjenega, pripovednega pesnika Antona Aškerca:
Potem pa vse tiho je bilo.
Svet nima časa za takšne malenkosti, kakršne so muhe nekega prebrisanega voditelja ustrahovane velesile, pomembnega trgovskega partnerja – domnevno demokratične – Evropske unije. Navsezadnje, res ta diktator ne ravna povsem po pravilih in pričakovanjih Združenih narodov, ampak – katera velesila pa se lahko brez sramu pohvali, da sama res vedno ravna, kot bi morala.
Volkov je polna Afrika, volkov je polna Azija, volkov je polna Južna Amerika! Zaradi tega nihče ne demonstrira. Je preveč drugih, večjih problemov. Kako najbogatejše Zemljane preseliti na kak zemlji podoben planet? Kako zagotoviti trdno globalno vladavino petih bankirjev, z vsakega kontinenta po enega?
Nikjer na Zahodu ni nikakršnih demonstracij zaradi neke Ukrajine. Nikjer mastnih naslovov na prvih straneh. Pač, volk je požrl neko jagnje, ker se pač volk tako hrani. Jagnjeta so najslajša jed volkov, to vsi vemo. Obsodbe in protesti pa bodo morda pozneje, ko v sosednjih “hlevih”, na primer madžarskih in slovenskih, ne bodo mogli in hoteli več sprejemati vse večjega števila pobeglih ovac z vsega sveta.
Pa nekateri še zdaj ne vidijo nikakršne resnice v Svetem pismu?! Seveda potrebujemo vero, žrtvovanje zanjo, vse njene zapovedi in predvsem – ljubezen, ljubezen v srcih in ljubezen samega Boga. Kajti človeštvo povsem izgublja kompas. Vatikan je iz samega strahu pred uničenjem postal muslimansko svetišce. Diktatorski norci pa to neusmiljeno izkoriščajo in še bolj norijo. Pri nas se šemijo celo v Golobe miru.
Frančiška Franca Buttolo, Ljubljana
