Piše: Frančiška Franca Buttolo
Čeprav nisem in ne bom nikoli državljanka republike “Jugoslovenije”, kar sedanja Slovenija v resnici je (zaradi česar sem – trenutno in verjetno tudi za vedno – brez “svoje” države), spoštovani Slovenci in slovenski državljani ter vsi, ki tu živite, sem prepričana, da je na teh volitvah lahko edini –
levo usmerjeni dostojni nasprotnik –
gospoda Janeza Janše prav gospod prof. dr. Robert Golob.
Obžalujem, da ga doslej niti levi niti desni mediji niso verodostojno predstavili. Še do včeraj sem bila prepričana, da je gospod dr. Golob čisto navaden povzpetnik, kot ga prikazujejo celo na nacionalni televiziji. Občutek imam, da samo zaradi tega, ker ga nekateri dekadentno udbovski medijski zvezdniki želijo “naslikati” kot sebi podobnega “frika”. V resnici pa je ta gospod zelo resen in zelo delaven. Vsaj njegova biografija ga prikazuje takšnega.
Nisem mogla verjeti, da ga predstavljajo desni mediji pravzaprav bolj objektivno. Res je prejemal zelo visoka plačila za svoje delo, res ni jasno, zakaj tako skrbi, da ne bo finančno oslabela “naša draga Lidija” oziroma najdražja Lidija, ki gotovo nikoli ni bila nagrajena v skladu s svojo – recimo – zelo skromno izobrazbo.
Gotovo je potrebno dobro poznati tudi zahteve, ki jih ima – če bo gospod dr. Golob kandidiral – zanj že pripravljene gospod Kučan. On je namreč še vedno najvplivnejši slovenski komunist (ne politik, kajti komunisti so revolucionarji, njihova metoda je “revolucionarjenje”, največkrat skrajno nasilno, s pomočjo tajnih policij).
Prav tako bi bilo dobro vedeti, kakšen je odnos dr. Goloba do raznarodovanja Slovenije z različnih strani, na primer z mednarodne, vključno z EU, z zahtevo po sprejemu čim večjega števila migrantov, večinoma muslimanov, še zlasti iz Afganistana in z afriškega kontinenta. Nič manj pa ni za volivce pomembno vprašanje, koliko avtohtonih manjšin na bi priznala Slovenija ozirom, kot jo imenujem sama “Jugoslovenija”. EU se zavzema, da bi bile neavtohtone manjšine čim prej izenačene z avtohtonimi . To lahko pomeni, da bomo imeli v parlamentu celo do 40 (štirideset) predstavnikov različnih manjšin.
Menim, da vsa ta vprašanja niso blodnje kake slaboumne slovenske fašistke, temveč so – ne tako zelo dolgoročno – močno povezana s samim obstojem Slovencev, slovenskega naroda, ki mu z vseh strani grozi utopitev v globalizmu in marksističnem multikulturalizmu, pravzaprav v novi Evropi, ki bo ena sama država, bolj ali manj po ameriškem zgledu.
Kar pa zadeva višji življenjski standard slovenskih državljanov, čeprav sem prepričana, da dr. Golob na tem področju nikoli ne bi zahteval znižanja, bi bilo vendarle najbolje, če bi iz njegovih ust slišali, da se ne strinja z levimi strankami, ki nasprotujejo višjim plačam. Verjetno zato, ker se bojijo, da bi zaradi tega zmanjkalo denarja za najdražje nevladne organizacije, zlasti tiste, ki širijo Kučanovo komunistično, skrajno jugonostalgično ideologijo, deloma povezano tudi s Sorosom in njegovo “kominterno” v EU.
Frančiška Franca Buttolo, Ljubljana