Piše: Danijel Magajne
Kot univ. dipl. gradbeni inženir konstrukcijske smeri sem aktivno sodeloval pri popisovanju škod in pri številnih obnovah objektov, ki so bili v Sloveniji prizadeti pri potresih maja in septembra leta 1976 z epicentroma v Huminu (it. Gemona) v Beneški Sloveniji in nekaj tudi po potresu aprila leta 1998 z epicentroma v Krnskem pogorju.
V Sloveniji imamo veliko strokovnjakov na področju potresno odporne gradnje, ki imajo zelo veliko teoretičnega, a veliko manj praktičnega znanja. Z njimi se po teoretičnem znanju ne morem primerjati. Trdno pa sem prepričan, da se po praktičnih izkušnjah na tem področju lahko postavljam dovolj visoko, da vam bom na kratko opisal svoj zelo kritičen pogled na resne potresne nevarnosti predvsem v Ljubljani pa tudi drugod po Sloveniji!
Kjerkoli hodim, ne morem mimo tega, da ne bi opazil veliko razpokanih zidov starejših hiš, v katerih prebivajo ljudje ali pa so opuščene. To se mi seveda dogaja daleč največkrat le v Sloveniji. A to je najbolj verjetno zato, ker grem v tujino le malo kdaj. Seveda mi za varnost tujcev tudi ni toliko mar, kot za svoje sodržavljane.
Naseljene stavbe so pri naslednjih potresih, ki se lahko pojavijo kadar-koli in kjer-koli nevarne za manjše in hujše poškodbe ljudi, ki bi bili takrat v teh hišah in zraven njih, druge pa so nevarne samo za tiste ljudi, ki bi se ob potresih slučajno znašli v bližini teh hiš. O možnosti mrtvih pri močnejših potresih niti ne maram pisati, a tudi to je še kako možno. Ampak: To je “še daleč??” !
V Ljubljani so med najbolj ogroženimi objekti verjetno stolpnice, ki so bile zgrajene pred Skopskim potresom, ko v Jugoslaviji na tem področju še nismo imeli ustreznih znanj in zakonodaje. S temi starimi stolpnicami se po potresni nevarnosti lahko primerjajo tudi objekti, ki so jih s širitvijo Ljubljane gradili na veliko slabše nosilnih tleh tako proti Barju kot tudi proti mokrim prodnatim tlom ob reki Savi in še kakih 500 m daleč od nje na mokrih zaobljenih prodnih kamenčkih, ki se pri potresu spremenijo v “kugel-lagerje”.
Na kartah in seznamih potresne ogroženosti mest so v Sloveniji daleč najbolj verjetni pojavi potresov v Ljubljani. Na seznamu močnih potresov v Sloveniji po letu 1348 so namreč daleč največkrat omenjeni potresi v Ljubljani (leta 1508 en potres z magnitudo 4,7, v letih od 1575 do 1622 serija 5-ih potresov z magnitudami od 4,7 do 4,9. Potem so bili v letih 1684, 1691, 1784, 1845 posamični potresi magnitude od 4,4 do 4,8. Nato pa je sledilo “samo” še šest potresov z magnitudami od 6,1 do 4,2 v obdobju med leti 1895 in 1898. Od takrat do leta 2015 oziroma do danes v Ljubljani ni bilo zabeleženega nobenega potresa z magnitudo večjo od 4!
V opisanem obdobju med 1508 in 1898 je bila najdaljša doba med dvema potresoma samo 93 let. Ob zadnjega potresa v Ljubljani leta 1898 (tisti z magnitudami, ki so manjši od 4, niso omenjeni) je do letos minilo že 2021 – 1898 = 123 let, kar je že 30 let več kot je bila najdaljša doba med dvema zaporednima potresoma, ki je bila med letoma 1691 in 1784. To je 1784 – 1691 = 93 let. Vse ostale dobe mirovanja (brez potresa) so bile krajše!
Če upoštevamo, da je bilo tresenje tal v Ljubljani v vsem opisanem obdobju daleč najmočnejše in najbolj dolgotrajno v letih med 1895 in 1898 z magnitudami od 6,1 do 4,2, lahko rečemo, da je ta ekstremno dolga mirna doba med potresi v Ljubljani od zadnjih močnejših sunkov do današnjih dni razumljiva!
A prav nihče ne more dokazati, da se v Ljubljani in v njeni bližini ne bodo zgodili nikoli več!
Drugi kraji v Sloveniji, kjer je v obdobju od 1348 do leta 2015 zabeleženih ca 70 potresov z magnitudo nad 4, niso bili z njimi prizadeti tako pogosto, kot Ljubljana. Še najbolj pogosto so se v tem obdobju za tistimi v Ljubljani pojavljali v Brežicah in v Krškem, a so bili vsi šibkejši z magnitudo največ 5.
Potresa v Idriji leta 1511 z magnitudama 6,8 in 5,2 sta pri tem pomembni izjemi! In prav tako tisti z magnitudo 6,2 v Zagrebu, ki je stresel tudi Slovenijo, tista dva leta 1976 v Huminu (it. Gemona) z magnitudama 6,5 in 5,9 in tisti leta 1348 v Pontebbi (slov. Tablija) v Italiji z magnitudo 6,4.
V priponki spodaj boste ugotovili, kdo je bil najbolj aktiven (odgovoren) pri katastrofalno slabi obnovi hiš v Zgornjem Posočju po prvem potresu leta 1998 v Krnskem pogorju. Veliko “obnovljenih” hiš je bilo namreč po šibkejšem drugem potresu leta 2004 tako poškodovanih, da so jih morali porušiti in nadomestiti z novimi iz lesa!
Kdo pa je sedaj v ministrstvu za okolje in prostor zadolžen za potresno varnost vseh starih in novih objektov v Sloveniji?
Danijel Magajne, Solkan
