Piše: Miran Mihelič

V Novem Matajurju, 23. september, 2021 sem prebral naslov: “Predor pod Vršičem je za državo edina trajna rešitev”.

Mogoče je za državno administracijo in še kakšne politike (tudi na lokalni ravni) tako, toda za večino, bi bila praktična rešitev le predor pod Vršičem iz kotline Trente v kotlino Kranjske gore, ne pa na višini okoli 1600 m n. v.  Seveda, nismo niti proti predoru, ki bi prišel iz soške strani na savsko nekje pri Erjavčevi koči, če nima država denarja za pravi predor iz ene doline v drugo, če drži, kar nekateri gospodarstveniki in politiki trdijo, da se je, v preteklih mandatih vlad, ogromno davkoplačevalskega denarja res izgubljalo neznano kam!

Toda, cesta čez prelaz Predel se vzpne komaj na 1156 metrov nadmorske višine! To pove, da bi ostala cesta čez prelaz Predel še vedno bolj nujna povezava kot čez Vršič. Rabi pa boljšo povezavo vas Trenta, zato je ta mali predor pri Erjavčevi koči še kako dobrodošel za domačine in tiste, ki imajo gor vikende.

Povezava gospodarstva, kulture itd. čez prelaz Predel ostaja neprimerno bolj njuna. Še več, morali bi se dogovoriti z italijansko stranjo (Občino Trbiž in Italijo), da se zgradi predor Log- pod Mangartom – Rabelj. časovno je že sedaj neprimerno krajša ta pot iz Bovške kotline v Savsko in do Ljubljane, kot katerakoli druga. Najkrajša je tudi v Kanalsko dolino, Planico smučišče v Kranjski Gori, Žlebeh (Sella Nevea), Trbiž (Višarje), smučarske tekaške proge v vseh teh krajih… dalje do velikih smučišč v Podkloštru in Mokrinah na Koroškem.

Sedaj pa tista boleča beseda, da vodi le vršiška cesta po slovenskem ozemlju. Naj bo sram tistega, ki si je to krilatico izmislil in jo ponavljajo časnikarji, morda, iz nevednosti, da živijo v Kanalski dolini, v Beli Peči…prav tako Slovenci. Do dveh stoletji nazaj in še prej, je bila Predelska cesta glavna povezava med Benetkami (še prej Oglejem) in Dunajem!, je tukaj potekal živ pretok slovenske besede, sorodstvenih vezi, gospodarstva, trgovine, celo izobraževanja od Beljaka do Gradca. Bolj kot so gradili druge prometne povezave, bolj je pešala ta cestna vsebinska povezava in slovenska beseda. Tukaj na tej relaciji so postajali rojaki bolj tujci, kot na katerikoli povezavi s strnjenim slovenskim ozemljem! Posledice so take, da v Rabeljnu na ulici ne slišiš več slovenske besede. Podobno je drugje in niso dovoljene javne dvojezične šole! In mi tukaj ne vemo, kaj se dogaja in dodatno slabimo zavest v zamejskem tisku, da je gre le čez Vršič, iz Soške v Savsko dolino cestna povezava po slovenskem ozemlju. Torej, dragi “slovenski novinarji” ali se zavedate, da gre to na mlin ideologiji, za katero smo mislili, da je začela in končala v prejšnjem stoletju.

Torej, lepo prosim, naj država razmisli (poleg rešitve Vršiča za Trentarje) o gradnji meddržavnega predora pod Predelom in izboljšavo ceste Rabelj-Trbiž. Podjetja v zgornji dolini Soče (od Kanala navzgor) izvažajo v severne dežele, zlasti v Nemčijo in vozijo te proizvode čez Predel in jih bodo, tudi, ko bo zgrajen predor mimo Erjavčeve koče, ki je slabih 500 metrov višje ležeča od prelaza Predel!

Pritožujejo pa se, da še ni predora pod Predelom, ker je cesta čez ta prelaz in navzdol proti Rabeljnu večkrat neprevozna, ker ni zadostnih protiplaznih pregrad in pluženja.

Naj spomnim, da sta občina Trbiž in Italija pripravila projekt omenjenega predora pa je bila ta ponudba zavrnjena kar dvakrat. Enkrat pod Jugoslavijo in enkrat pod Slovenijo. Ja, tako se to razume v ljudskem pregovoru.

Miran Mihelič, Bovec

VIRdemokracija
Prejšnji članekMar res pogrom nad Bavconom?
Naslednji članekSvoboda izražanja

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj