Piše: Frančiška Buttolo
Draga prijateljica!
Najprej lep pozdrav, draga Erika! Žal, ta trenutek ti ne morem izročiti še katerega od prelepih šopkov, ki si jih je omislila tvoja svetla vzornica in rojakinja Katarina Velika, čeprav ti nisi naredila za našo Rusijo nič manj kot ona. Če samo pomislim, da si zeleno Nemčijo, zlasti z ukinitvijo vseh jedrskih elektrarn, praktično podarila naši miroljubni državi, začutim, draga Erika, globoko začutim, da ti Rusi ne bomo nikoli dovolj hvaležni.
Ne morem pa razumeti nekaterih evropskih držav, draga Erika, tako navdušenih za tvoj globalizem, marksistični multikulturalizem in feminizem, ki si jih s tolikšnim uspehom uveljavila v Bruslju, da zdaj obsojajo Rusijo, ki se – tako kot EU – želi tudi na teh področjih pridružiti evropskim oziroma zahodnim idealom. Šestnajst let tvojega vladanja so se jedrne države EU navduševale nad tvojimi sanjami, da mora biti ves svet zelen, brez meja, s prostim pretokom ljudi in z ukinitvijo razlike med spoloma (na način, da bodo starši otrok enega samega spola). Zdaj pa protestirajo, ker je Rusija ukinila mejo z Ukrajino. Grobo nas žalijo, ker smo v želji po zeleni energiji ugasnili njene jedrske elektrarne. Obsojajo nas, ker so begunci iz Ukrajine skoraj sami belci, ampak nismo mi krivi, če ne mejimo na Dubaj ali celo na bogataške ZDA. Da ne rečem ne črne ne bele, draga Erika, o očitkih, da so begunske družine, ki jih Rusi pošiljamo v EU, brez moških. Saj vendar že v skoraj vseh svojih šolah učite, da sreča otrok ni odvisna od tega, ali imajo očeta in mater, temveč od tega, da si lahko že pred polnoletnostjo spremenijo spol, seveda brez dovoljenja staršev.
Vidiš, draga Erika, marsičesa ne razumem. Še najmanj pa razumem, zakaj mi Zahod pripravlja nekakšno sodišče zaradi vsega tega mojega uresničevanja tvojih – na Zahodu s takšnim navdušenjem sprejetih – političnih sanj, tebi bi pa najraje podelili Nobelovo za mir.
Draga Erika, zelo sem razočaran nad tvojim Zahodom. Ne verjamem, da si bom še kdaj opomogel.
Naj te pozdravim z besedami, morda zadnjimi, svojega strašnega spoznanja, spoznanja o tvojem izprijenem Zahodu, draga Erika:
RUSKA DUŠA JE DRUGAČNA, ČISTA, NI JI SAMO ZA UMAZANI DENAR, KOT VAM, NA ZAHODU.
Tvoj dragi prijatelj, Vladimir
Frančiška Buttolo, Ljubljana
