Piše: Mirko Macher
Kdo je Saša Ivan Geržina (vir: Wp): slovenski ekonomist, poslovnež in diplomat, rojen 12. december 1940 v Sarajevu? Rojen je očetu Slovencu, ki je služboval kot častnik v jugoslovanski kraljevi gardi v Bosni in Hercegovini, in materi Rusinji. Zatem, ko se je oče znašel v nemškem ujetništvu, sta se z mamo zatekla v Maribor, kjer je Saša odraščal. To mesto šteje za svoje domače mesto, kjer se je šolal in končal takratno VEKŠ v Mariboru (danes EPF). Kasneje je diplomiral tudi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Je to tisti rusofil, ki je zlorabil rusko kapelico po Vršičem za politične namene, in ki jo kot uspešno zgodbo trži preko rusko- slovenskega prijateljstva? V Ljubljani, pri takratnih predstavnikih (vsakokratne) slovenske vlade, ki so se medili ob ruski vrhuški, ter spletali karierne niti pod okriljem slovenske države ter tekali v Moskvo k carju Putinu po odlikovanja. Še dandanes to politično svinjarijo zlorabljajo in podpirajo premnogi slovenski politiki, to, t.i. denarno in politično raboto. Verjetno ni niti daleč dan, ko bodo pod Vršičem završala ruska letala v slavo in čast rusko-slovenskega prijateljstva!?
Ja ja, seveda ima tovariš Saša Ivan Geržina tudi zasluge za slovensko-ruske kulturniške odnose in gospodarske povezave s stranskimi učinki (partikularnimi interesi), ki pa žal z iskrenimi prijateljskimi odnosi nimajo mnogo skupnega, saj so le pesek v oči in paravan za prekrivanje očitnega rusofilstva in vsakokratne inavguracije Putin-Geržinevske elite v slovenskem političnem prostoru. Torej, interesi posameznikov, oligarhovski privesek z dolgoročnimi učinki. Vsekakor je Geržina velik zagovornik slovanske dogme, ki jo ponosno znanstveno zagovarjajo v Ljubljani premnogi sazujevski znanstveniki, itak prežeti z doktrino sanu-ja, Ćosićevega Memoranduma. Zaslepljenost, denar ali oboje, vse pa v škodo avtohtonega slovenskega naroda!
Kaj pa demokracija, ali to tovariša Sašo Geržino sploh kaj zanima, ko pa deluje nemoteno znotraj quazi elit globoke (bogate) države. Kaj, če bi slovenski revizorji te iste politične mogočnike malo bliže pogledali, na primer kakšno premoženje se skriva za paravanom rusko slovenskega prijateljstva. Če kdaj, je sedaj čas, da se prečisti in razčisti kdo je kdo, kdo dela za koga, in kaj so resnični cilji teh posameznikov in kaj so resnični cilji evropsko naravnanega slovenskega naroda.
Ne gre mi iz glave sintagma: Rusija do Trsta. Ta cilj je bliže kot kdaj koli, zato si poglejmo v oči in povejmo kdo gospodari na Kranjskem od nekdaj. Vprašanje je, ali bo prevladalo kranjsko domoljubje ali opran denar? V sodobnem svetu prevladuje čist denar! Ne dvomim, da se bo pošten Slovenec izvil iz mamljivo opojnega zvoka hudičeve ruske simfonije korupcije ter ostal pri prepoznanem zvoku slovenskega napeva domoljubja in poštenja.
Kdor ne pozna te Geržinove rusofilske naveze, kjer igrajo po notah oligarhov iz putinovskega orkestra, v katerem poleg srbskih violinistov solirajo še slovenski ljubitelji ruskega šampanjca in kaviarja, ki jim nikdar ni bila osamosvojitev intimna opcija, je slep, saj so se ti že sami javno izpostavili, zato jih lahko le naštejemo: Erjavec, Bratušek, Janković, Kopač, Šketa, Kučan in njegov krog, ter kulturniška elita okrog kulturnice Makarović, Vojnoviča, … in premnogi drugi jugonostalgiki.
Morda me kdo prepozna za zadrtega ksenofoba, ki ga je strah ruskega človeka. Zgodovina je neizprosna učiteljica narodov: ali smo se in ali se bomo še naprej učili, in spoznavali da šteje le dobrota in solidarnost vsakega vsakemu, ne glede na raso, vero, barvo kože. Skratka, Rusi so izjemni ljudje, ki pa so svoje cesarje, žal, že pokopali! Potrebujejo čas (no, money), da vzpostavijo nazaj naravne elite, ki bodo v ponos ruskemu domoljubju in vseevropski pripadnosti.
Molimo za Putina, naj končno spregleda, da smo vsi del istega človeštva. Naj ruske izzive še naprej iščejo v prostranstvih Vesolja, za skupno dobro vseh Zemljanov!
Mirko Macher, Most na Soči
