Piše: Aleš Guček

Novinarji so skočili svetovni rekord s skokom do neba, ker na Kongresnem trgu niso bili nekateri olimpijci na kričaški prireditvi. Športni novinarji so že v preteklosti zagnali vik in krik, ker jih Jure Košir ni povabil na poroko. Športna novinarska klopotala vas vprašam: Ali je bila to Juretova poroka ali vaša?

Kje ste bili športni novinarji z notesi, mikrofoni, in kamerami: Ko je bilo odprtje 1. Slovenskega smučarskega muzeja v Hotelu Špik v Gozd Martuljku v času svetovnega prvenstva v poletih leta 1994? Na odprtju Slovenskega smučarskega muzeja v Muzeju Tržič, ko se je preselil iz Gozd Martuljka? Predstavitev leta 2011 Slovenskega smučarskega slovarja, ki je edinstven na svetu in je bil odmeven v tujini, z novico v svetovnem žurnalu Skiing History? Nobenega novinarja, niti člana OKS ter SZS, ko je imelo Združenje vojaških gornikov Slovenije (ZVGS) okrogle mize o Rudolfu Badjuri v Škofji Loki, v Cerknem o edinstveni partizanski smučarski tekmi na svetu, v Bovcu ob 75. letnici znamenite smučarske tekme pod Mangartom 3. 6. 1945? Ameriški veleposlanik ekscelenca Joseph Mussomeli je odkril spominski plošči v slovenščini in angleščini o tekmi 10. ameriške gorske divizije pod Mangartom, pa novinarjev tam ni bilo, ker od višine se zvrti. Povsod so manjkali tudi predstavniki Olimpijskega komiteja Slovenije in Smučarske zveze Slovenije, čeprav so bili vabljeni. Ti so raje podeljevali cvetlične šopke na največjih mednarodnih tekmah in hodili po rdečih preprogah pred dvorano Union v Ljubljani.

Američan Chris Anthony je sedem let s pomočjo Slovencev posnel 50 minutni dokumentarec Mangartske tekme. Velike zasluge odkritja tekme ima upokojeni brigadir Janez Kavar, bivši predsednik ZVGS. Anthony je prijavil svoj film na festival v Cannesu za kategorijo dokumentarnih filmov in prejel prvo nagrado. Ker je tujec in je v francoskem mestu dobil nagrado, so naši novinarji kar tekmovali, kateri bo več objavil o tej nagradi in filmu. Prej pa tema.

Odslej je najboljše, da ZVGS organizira okrogle mize na otokih Celebes, Fidži, Trinidad in Tobago, pa se bo vsaj nekaj pojavilo v slovenskih medijih.

Aleš Guček, Ljubljana

VIRdemokracija
Prejšnji članekBabilonski stolp našega časa
Naslednji članekPoolimpijsko paberkovanje

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj