Piše: Mag. Mirko Macher
Citat: Pojem svoboda je povezan s samostjo. To pomeni svobodno odločanje; sam se odločam. Lahko pa se s kom posvetujem, odločam pa se sam. To je bistvo samosti. Sam nosim posledice, sam tudi nosim nagrado. To je zajeto v verzih: »Dva nista dvakrat po en sam.« /Dva nista več. Sta dvakrat manj./ Odgovornost se ne deli. To kar si storil, to si ti. To te določa, to je tvoja osebnost in to nosiš s seboj. Svetlana Makarovič – SM. Delo, 23.marca 2022. [email protected]
To je razmišljanje tovarišice v zrelih letih, ki ve kaj govori. Vendar, eno so besede drugo so dejanja. To, da SM hodi po Ljubljani in na prsih nosi rdečo zvezdo je njena odločitev, to določa njo. Ali s tem prizadene koga, jo ne zanima, ker je egocentrik, nestrpna do drugih in drugačnih – normalnih in nenormalnih. To je njen značaj, agresivno napadanje ljudi okrog sebe, ni le fizično zaletavanje v prijateljice in dokazovanje s silo, je poseganje v svobodo prijateljic, – njih osebna ranjenost. To so že počeli, počnejo in še počno ljudje, ki so introvertirani in nimajo čuta za občutljive, drugačne, trpeče, zlorabljene, ki so doživeli sami ali posredno preko svojih bližnjih, dragih, bolečino … Še več, v tem prizadevanju senzibilnih ljudi celo uživa!
To kar počne ruski diktator, naj bi, po njenem agresivnem verbalnem in simbolnem izražanju, počel slovenski premier, ki je žrtev vsakokratnih kolektivnih obsodb in napadov posameznikov že vsaj 30 + let; posameznikov, skupin ali institucij; sodstva, medijev, … skratka, javnih institucij demokratične države, ki se odločajo samostalno in/ ali skupinsko ter grozijo demokratično izvoljenemu PM z odstranitvijo, s smrtjo. Je to svoboda, ki osvobaja tako, da nekomu pošlješ v glavo kroglo, kot so počeli po letu ’45 osvoboditelji? Je to tista SvoboDA, ki jo obljubljajo apologeti čistk in represije z ljubeznijo na ustih, za hrbtom pa stiskajo nož in cev z nabojem. To s(m)o že doživeli. Hvala za takšne osvoboditelje!
Želim si le takšne svobode kot jo je ubesedila pesnica in pisateljica, ki pa žal nima vrojene volje, značaja za udejanjanje lepo izrečenih in zapisanih besed. Njena neizživetost resnične dobre volje in dejanj, je posledica vedenjskih motenj, nedoživete ljubezni matere in očeta, ki sta jo na tem svetu zapustila osamljeno, kot skrušeno starko, ki ne najde poti iz svojega osebnega pekla. Iskreno obžalujem njeno izgubljeno prihodnost! Meni, triletniku, je rdeča zvezda leta 1957 vzela očeta. Zato bi želel, Svetlana, vsaj malo empatije, čuta za soljudi, ki trpimo zaradi drugih razlogov, na katere nismo mogli sami vplivati, celo življenje pa bom(o) v sebi nosil(i) bolečino, praznino očetovske ljubezni in vzgoje.
Tako počne tudi ruski diktator, ki trpi posledice iz svojih osebnih razlogov, za katere vedo le njegovi osebni psihiatri, in, ki hoče za seboj zapustiti sovraštvo namesto ljubezni, ker ne vidi poti iz kroga osebne obsedenosti. Svetlanin apologet je hipijevski narcisoid, ki za metaforo SvoboDA, skriva nesrečo in maščevalnost, v mislih pa ima SvoboDA-o za sebe, ne za slovenski narod, za njegove namišljene nasprotnike pa NesvoboDA-o oziroma pokoritev ljudi bolnim ambicijam vladanja slovenskemu narodu.
Verjamem, da bo po 24. aprilu prišla resnična svoboda za vse Slovenke in Slovence, ki v srcu dobro mislijo.
Osvoboditelji, ne vsiljujte nam gibanja, ki je nadrealistično in z realnim svetom nima nič skupnega.
Mag. Mirko Macher, Most na Soči
