Piše: Franc Bešter
Moderna doba je mrtva, o tem sem že nekajkrat pisal. Zakaj trdim, da je mrtva? Iz več razlogov, tukaj se nameravam dotakniti le dveh, le bežno konca (tehno)znanosti in razvoja tehnike, nekoliko bolj podnebne krize.
Bistvo te dobe sta moderni znanost in tehnika, in mnogi še vedno mislijo, da bo šel njun razvoj (napredek) nekam v neskončnost. Osebno si upam trditi, da v tej znanosti ne bo več kaj bistveno novega in v tej tehniki ne več revolucionarnih izumov. Zato moramo na tej (statični) točki, do katere je prišla ta doba v svojem razvoju, potegniti črto: kaj sta prinesli znanost in tehnika pozitivnega, in oceniti tudi, kaj negativnega. Pozitivne stvari v glavnem poznamo in priznamo, pred negativnimi pa smo (pre)dolgo tiščali glavo v pesek, zato se tukaj nameravam osredotočiti na nekaj od teh. Predvsem tudi zato, ker zaradi teh (številnih) negativnosti ta (moderna) civilizacija vedno teže deluje in bo delovala vedno teže, in tudi zaradi tega se ta doba hitro bliža svojemu koncu, živimo v njenih poslednjih časih.
Sredi 16. stoletja se je človek podal v izumljanje visoko razvitih orodij, kompleksnih orodij, seveda z namenom, da bi si z njimi lajšal, lepšal življenje. Ena bistvenih stvari pri teh Orodjih je, da jih ne poganjata več človek ali žival, se pravi sila mišic, ampak neka energije, vzeta iz nežive narave. To sicer ni nekaj povsem novega, človek je že pred tem uporabljal vodno in vetrno energijo (mlini, jadrnice), a to so t.i. »obnovljivi viri«. Tiste odločilne stvari za Orodja, ki so pravzaprav omogočile uresničenje Leonardovih sanj, so bili parni stroj in razne vrste motorjev, pri katerih gre tudi za Orodja: to so Orodja za pretvorbo kemične energije (preko toplotne) v mehansko, ki poganja takšno ali drugačno Orodje. Nekaj bistveno drugega pri tem je elektromotor, ki pretvarja električno energijo v mehansko. In pomemben izum so tudi svetila (žarnice), ki so orodja za pretvorbo električne energije (preko toplotne) v svetlobno. Vendar, tudi električno energijo je treba na nek način »proizvesti«, tu pa je človek, tako kot pri parnem stroju in raznih motorjih, uporabil prvenstveno fosilna goriva (premog, nafto, plin), in to dela že dolgo. Ko se je človek podal na to pot, gotovo (skoraj) nihče ni kaj dosti pomislil na to, da bomo s tem atmosfero obremenili s presežkom plina CO2, ki ga rastline ne bodo več mogle predelati, spremenjena atmosfera pa nujno pomeni spremenjeno vreme, saj so tudi njene fizikalne lastnosti, glede na energijo, prihajajočo s Sonca, spremenjene, nujno bo drugače vpijala-odbijala to energijo. Planet se danes pregreva, tega nihče več ne zanika, a mnogi še zanikajo vzrok tega – ki je v pojavu Orodij na Zemlji. Osebno vidim dva vzroka za to: interes in moč Kapitala, in nojevsko tiščanje glave v pesek.
Pri vsem skupaj pa gre še za nekaj drugega: civilizacija, ki lahko deluje le na velikih količinah energije, je zaradi tega postala silno soodvisna in ranljiva. Začela je z bojem proti podnebnim spremembam, z uporabo atmosfero manj obremenjujočih energij, s tem začela omejevati porabo premoga, nafte in povečala uporabo plina, masovno uvoženega iz Rusije, s čimer je Zahod (so)povzročil to nesrečno ukrajinsko vojno, ker je s tem Putinov režim ojačal, sebe pa oslabil, spravil v to odvisnost, saj Rusija zdaj uporablja ravno energente kot orožje.
Fosilna goriva so omogočila vzpon te civilizacije in milijardam ljudi prinesla blaginjo, a niso jih imele vse države, vsaj ne v enaki meri, ta razvoj je dolgo gradil na zelo poceni nafti z Bližnjega vzhoda, predvsem zato je bilo to območje prizorišče napetosti, spopadov, vojn. In je še vedno. Še vedno ekonomijo večine držav poganjajo fosilna goriva, in tega ne moremo kar čez noč ukiniti, to bi bila katastrofa, hujša od podnebnih sprememb. Osebno vidim izhod v postopnem prehodu na obnovljive vire, ob izdatni podpori jedrske energije. Vendar, te »zelene« energije niso tako stalne, zanesljive, in mislim, da jih bo tudi premalo. Varčevanje z energijo bo nujno, neizbežno, odpovedati se bo treba mitu neomejenega napredka, ki je mit moderne dobe. A ta doba je mrtva. Neomejena gospodarska rast, ki nujno zahteva tudi vedno več energije, je utopija.
