Piše: Maks Ipavec
K temu razmišljanju me je spodbudil uvodnik odgovornega urednika Reporterja Silvestra Šurle, kjer je spregovoril o uri resnice slovenske desnice.
Brez potrebnih in resničnih dokazov je zapisal trditev, ki temelji na ljubosumnosti, ko poudarja, da »Janeza Janšo namreč zadnja leta zanima samo Janez Janša«. Garaško delo predsednika vlade lahko povsem zavrže krivično ugotovitev odgovornega urednika. Ob izbruhu epidemije Covid 19 je namesto odhajajočega Marjana Šarca pogumno zagrabil za krmilo vodenja nove vlade, ki se je z vsemi razpoložljivimi silami in sposobnostmi spopadla z zahrbtno in nevarno epidemijo. Predsednik Janša se ni prav nič vsiljeval, da bi prišel do tako odgovorne funkcije vodenja naše vlade. Po strahopetnem odhodu Šarca je Janša na podlagi svojih sposobnosti, dolgoletnih izkušenj in neizčrpne delavnosti ob zavzetem sodelovanju ministrov in poslancev njegove vlade zmogel reševati mnoge probleme, ki so nastali ob izbruhu epidemije. Nobenega sodelavca, ki je bil pripravljen delati za našo državo, ni zavrgel ampak je v vladi sprejel tudi drugače misleče iz levo usmerjenih političnih krogov.
Zelo krivična in žaljiva je Šurlejeva trditev, da je za Janša zadnja rešilna bilka, da bi še štiri leta sedel na stolu predsednika vlade, grozljiva vojna v Ukrajini.
Zelo puhla in nesramna je Šurleva trditev, da je Janševa pot z vlakom v Kijev povezana s predvolilno tekmo. Naš predsednik Janša se je že pred tem junaškim dejanjem odhoda v Ukrajino neštetokrat dokazal kot zelo pomemben akter nastajanja in vodenja naše države in prav tako se je izkazal kot zelo sposoben voditelj evropske unije.
O zares smešnem in neprepričljivim kritiziranju naših levih strank glede Janševega obiska naših trpečih bratov in sester v Ukrajini se je zelo nazorno izrazil v tedniku Domovina dne 7.4.2022 (str. 3) odgovorni urednik Tino Mamić, ki je zapisal: »Opozicija se že več tednov zaganja v Janšev veliki diplomatski uspeh, obisk napadene ukrajinske prestolnice. Potem pa z enako diplomatsko potezo, obiskom Kijeva, predsednica Evropskega parlamenta v trenutku v prah sesuje vse, kar so prvaki levice govorili v preteklih dneh.«
Ob zlonamernem početju naših levičarjev glede odnosa do predsednika naše vlade, mi iz Stare zaveze Svetega pisma prihaja na misel napeti odnos med prvima bratoma Kajnom in Abelom. Abel je bil pastir, Kajn pa poljedelec. Oba sta darovala Bogu na oltarju. Abel je daroval Bogu najboljše, Kajn pa najslabše. Bog je sprejel Abelovo daritev, na Kajna in njegovo (sebično) daritev pa se ni ozrl. Kajn se je zato zelo razsrdil in obraz mu je upadel. Zahrbtno je povabil Abela na polje. Tam ga je potuhnjeno ubil. Tedaj se je Kajnu oglasila vest. Na božje vprašanje: »Kje je tvoj brat Abel«, je Kajn hladnokrvno odgovoril: »Ne vem. Mar sem jaz varuh svojega brata?« Kajn je tedaj v vesti zaslišal sporočilo Boga: »Glas krvi tvojega brata vpije k meni z zemlje. Zdaj torej bodi preklet, proč od zemlje, ki je odprla svoja usta, da je prejela iz tvoje roke kri tvojega brata« (1 Mz 4, 2-11).
Ta Kajnova nevoščljivost je zelo močno zasidrana v mnoge pripadnike naših levih strank, ki ne prenesejo drugačnosti in prave demokracije, ki dopušča svobodo vsem in ne samo »našim«.
Gonilna sila komunizma je bilo vedno razredno sovraštvo in laž. Ali kakor je zelo jedrnato poudarjal nekdanji češki predsednik Vaclav Havel: »Laž in sovraštvo je nesmrtna duša komunizma!«
Ali ne izžareva iz izjav naših levih politikov pogosto trdovratno sovraštvo, ki nima bodočnosti in samo uničuje življenje našega naroda in tako težko pridobljene samostojne države Slovenije?
Ali ni žalostno in skrajno žaljivo, da kar veliko število demonstrantov v Ljubljani enači našega pogumnega, delovnega in samostojnega predsednika vlade z ruskim predsednikom Putinom, ki ga je resnično obsedla legija hudobnih duhov, da tako neusmiljeno pobija slovanske brate in sestre v Ukrajini.
Nekajkrat sem gledal bedne prizore demonstrantov v Ljubljani preko televizije, ko so trdosrčno vzklikali, da je Janša fašist, nacist in drugi Putin. V primeru, da bi te grobe izjave v dno duše pokvarjenih ljudi veljale, bi že mnogi Slovenci tičali v ječah ali pod zemljo kot se to dogaja v Rusiji, kjer Putin neusmiljeno mori ali zapira svoje nasprotnike.
Naš Janša, ki se je vseskozi prizadeval za samostojno državo Slovenijo, pa želi kot politik uresničevati nesmrtne besede našega genialnega Prešerna, ki j v Krstu pri Savici zapisal:
»Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi! Tako so peli angeljcev glasovi v višavah pri Mesijesa prihodi; da smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da ljubit mor’mo se, prav’ uk njegovi. Valjhun ravna po svoji slepi glavi, bo božji volji ne, duhovni pravi.«
Tudi Putin ravna po svoji slepi glavi in zaupa le v hladno, ubijalsko orožje. S svojimi zločinskimi dejanji zavrača božji načrt, ki ga je Marija v Fatimi (po božjem dopuščenju) razodela trem pastirčkom (Frančeku, Hijacinti in Luciji).
Naš predsednik vlade Janša je zgodaj spoznal zločinskost in zablode komunizma. Odklonil je vse mamljive ponudbe in se je odprl za osrečujočo svobodo in demokracijo.
Nobelov nagrajenec Aleksander Solženicin je že leta 1974 napisal voditeljem Sovjetske zveze Odprto pismo. V pogumnem besedilu je pozval Ruse, naj ne živijo od laži.
Rod Dreher, ki je napisal priročnik za krščanske disidente Ne živite od laži, se ob Solženicinjevi kritiki ruskega komunizma sprašuje: »Toda kaj pravzaprav pomeni živeti od laži? To pomeni, ja zapisal Solženicin, sprejemati brez ugovarjanja vse neresnice (in vso propagando), za katere je država svoje državljane prisilila, da so nanje pristali ali vsaj, da jim niso nasprotovali, če so hoteli mirno preživeti v totalitarnem režimu…«
Po Solženicinovem mnenju na primer oseba, ki zavrne, da bi živela od laži:
- ne bo govorila, pisala, trdila ali delila nič takega, kar bi izkrivljalo resnico,
- se ne bi udeležila demonstracij ali množičnih prireditev, razen če resnično verjame vanje,
- se ne bo udeleževala srečanj, na katerih je razprava nadzorovana in nihče ne sme govoriti resnice,
- bo zapustila kakršenkoli dogodek, kakor hitro bo govornik izrekel laž, ideološko blebetanje ali nesramno propagando,
- ne bo podpirala novinarstva, ki izkrivlja ali prikriva temeljna dejstva… Solženicin je pomenljivo poudarjal: »Kdor začne pri čiščenju sebe, bo z očiščenim očesom lažje prepoznal še druge možnosti za čiščenje« (Prim. Rod Dreher, Ne živite od laži, str. 32.33).
Ob tem genialnem Nobelovem nagrajencu bi si morali naši novinarji in kar veliko naših politikov temeljito izprašati svojo vest in bi se tako osvobodili od laži in krivičnih podtikanj.
Duhovni pisatelj, jezuitski pater Vladimir Truhlar je v Leksikonu duhovnosti (ki naj bi ga imela vsaka slovenska družina) predložil zelo aktualen obrazec izpraševanja vesti, ki naj bi ga upošteval vsak politik, ki želi kandidirati za parlament:
- »Greši, če je politik, a ne pozna zgodovine.
- Če rešuje na hitro in površno, kjer bi bilo treba temeljnega preudarka.
- Če ni zmožen akcije v velikem. Če jutrišnjo generacijo žrtvuje egoizmu današnje.
- Če dogodkov ne zna izrabljati za politično vzgojo ljudstva.
- Če hlini zvestobo načelom, kjer je v resnici odpovedal.
- Če dobre predloge in težnje nasprotnikov zavrača.
- Če več obljublja kot more dajati.
- Če se krčevito drži čisto postranskih stvari in pri tem izgublja središčne.
- Če se kljub dokazani nesposobnosti krčevito oprijemlje stolčka.
- Če se politično izdaja za kristjana, ko dejansko ni več« (Vladimir Truhlar, Leksikon duhovnosti, str. 443.444).
Naša država Slovenija bo dobila dobro vlado, če se bodo tako levi kot desni politiki držali tega zelo aktualnega obrazca izpraševanja vesti.
Naj sklenem z modrimi nasveti, ki jih je že daljnega leta 1861 v Pastirskem pismu objavil blaženi škof Slomšek:
»Odprite oči in pomislite koga boste volili. Izvolite može (in žene!) po volji božji, modre, pravične, srčne in resnicoljubne. Še to vam povem, da ne izbirajte po njihovih sladkih obljubah; zakaj kdor preveliko obljubi, malo izvrši. Izberite si može (ali žene) po njihovh dosedanjih delih. Tukaj velja Kristusova beseda: »Po njih sadovih jih boste spoznali,« (Mt 7,20). – še enkrat vam rečem: VOLITE MODRO, IZVOLITE DOBRO; kakor si boste sami postlali, tako boste ležali!«
Maks Ipavec, Begunje pri Cerknici
