Piše: Franc Trunk

Nisem presenečen nad zadovoljstvom generalnega državnega tožilca Draga Škete, vse po tistem, ko ga je Ustavno sodišče ‘pomilostilo’ za njemu lastne rabote v sistemsko politični zlorabi tožilstva, vse v udbaškem pogromu/pregona g. Franca Kanglerja, ki je dovolj neljub udbaški oblasti, da je zoper njega vložila kar 24/štiriindvajset zadev!, vse s ciljem ustaviti/uničiti – celo v zapor zapreti g. Franca Kanglerja, vse zato, ker se je od njemu lastne začetniške miličniške kariere preveč oddaljil od izročila zavržnega udbaštva.

Ne bom uhajal v udbaštvo nekega zanikrnega kognitivno prikrajšanega SDV-vajenca Žirovnika, ki je bil v njemu lastni intelektualni prikrajšanosti kot nekdanji zavržni udbovec – kot je videti – zgolj maloumno orodje v rokah Draga Škete, pomembneje je, da so udbaški tožilci/ke s sporno odločitvijo Ustavnega sodišča dobili permanentno! dovolilnico za psiho/finančni/fizični odstrel/uboj jugonostalgični udbaški oblasti neljubih domoljubnih/rodoljubnih Slovenk/Slovencev in njih otrok to je vseh, ki preveč vedo in so ob tem celo toliko pogumni, da to javno povedo!

Posledično ne čudijo javno zapisane besede pro/udbaškega akademika tov. Dragana Petrovca, častilca med/povojnih partizanskih klavcev, ki je v Sobotni prilogi časnika DELO z dne 15. 5. 2021 javno! poznavalsko! zapisal/podpisal, citat:

»… so se v samostojni Sloveniji dogajale nepojasnjene smrti ljudi, ki so preveč videli in vedeli, in poskusi likvidacije takih. Vse to je popisano.«

Kar je posebej zanimivo je, da dotični tov. Dragan Petrovec ni uradno prijavil tozadevno javno zapisanega vedenja nepojasnjenih smrti in poskusov likvidacij ljudi v samostojni RS, za katere velja, da so preveč videli in vedeli … – posledično bi Dragana Petrovca v pravni/demokratično urejeni državi obravnavati kot sostorilca…

Drago Šketa, generalni državni tožilec – pa nič…

Tozadevna samovolja tožilk/cev, ki ne odreagirajo, ko jim je celo javno! sporočeno, da obstajajo dokumenti, ki popisujejo/razkrivajo ‘nepojasnjene smrti ljudi, ki so preveč videli in vedeli, in poskusi likvidacije takih’ razkriva vso udbaško prestreljenost državnega tožilstva (op.a. vsa čast redkim izjemam…), kjer se posamezni tožilci/tožilke čutijo celo poklicani, da psiho/fizično/finančno ubijajo udbaški oblasti neljube posameznike, kot npr. udbaški tožilec primož suknaič, ki me je v nezakonitem priporu mučil in izsiljeval k priznanje krivde za kaznivo dejanje, ki ga de-facto! nisem storil, kar vse je dokončno pravnomočno potrdilo samo Vrhovno sodišče RS, pa se zanikrnemu tožilskemu udbašu ni skrivil niti las na glavi, ko bi moral zaradi pravnomočno dokazane fašistično zločinsko kriminalne zlorabe tožilske funkcije in oblastne samovolje ‘na glavo leteti’ preko praga državnega tožilstva kolikor je dolg in širok, da zgolj omenim z udbašem primožem suknaičem kompatibilno alenko mordej v njej zaupani vlogi zanikrne tožilske ‘specialistke’ za psihično ubijanje udbaški oblasti neljubih Slovencev!

Namesto, da bi se ustavni sodniki/ce v njim lastnem poslanstvu zavzemali za uveljavljanje/utrjevanje pravnega reda v RS, večina ustavnih sodnic/kov v RS prej sledi zavezam političnega pedigreja kateremu pripadajo kot strokovnosti, ki jim pritiči, posledično ne čudijo celo populistično politikantsko politične odločitvene US, ki RS vračajo v čas iz katerega se je komaj/delno ‘izmotala’.

Ne dvomim, da bi v urejeni demokratični državi Ustavno sodišče v tovrstnih pravnomočno dokazanih sistemskih/političnih zlorabah državnega tožilstva sprejelo modro odločitev, ki bi omogočala korektni nadzor nad samopašno samovoljo državnega tožilstva in s tovrstno odločitvijo sledilo izročilu varovanja človekovih pravic vsem državljanom.

Ob tovrstnih spornih odločitvah US RS smo udbaški oblasti neljubi posamezniki ujetniki situacije, ko imajo tožilci/ke vso samostojnost in vso, khm, strokovnost!? – pa NIKAKRŠNE!!! odgovornosti za pravnomočno dokazano zlorabo tožilske funkcije v vseživljenjskem povzročanja ZLA posamezniku (op.a. in njegovi družini…), ki je neljub udbaški oblasti, kar ne čudi, saj se v RS ‘prava’ še vedno učijo po bavconevemu učbeniku, kjer je zanikrni stari udbaš zapisal: »Kazensko pravo je najprej sredstvo za obvarovanje obstoječe družbene ureditve … V tem smislu je kazensko pravo sredstvo za ‘zatiranje in za sistematičen boj proti določenemu delu prebivalstva’ (Lenin I. str. 256–257), torej za boj proti razredu, ki se zaradi svojih drugačnih pogledov upira celovitosti obstoječe družbene ureditve ali njenim sestavnim delom.«, posledično ne čudi, da je v vsesplošno mednarodno uveljavljeni strokovno priznani pravnik g. prof. dr. Boštjan M. Zupančič za časnik Večer v intervjuju »Če norci uporabljajo zakon« izjavil: »Pri nas pa vem za konkretne primere ljudi, ki so retardirani in so naredili pravno fakulteto, ker jih nihče ni vprašal, koliko je dva in dva.«

Videti je kot, da bi se tozadevni prav(n)i retardi (op.a. mimo Gaussove krivulje….) skoncentrirali ravno v državnem tožilstvu…

Drago Šketa, generalni državni tožilec – pa nič…

Raznorazne udbaško levičarske spake/grimase, kaj od zapisanega ni res!?…

Franc Trunk, Portorož, Veteran vojen za Slovenijo

VIRdemokracija
Prejšnji članekNekaj vprašanj preden me zaprejo
Naslednji članekPismo uredniku Mladine

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj