Piše: Frančiška Buttolo

Je v resnici zmagala koalicija KUL, Svoboda pa je bila le fatamorgana naivnih volilcev? Ni mi pri srcu velika koalicija, a takšna je bila v resnici volja slovenskih državljanov na zadnjih volitvah. Leva vlada s tolikimi komunisti je NASILJE nad slovenskimi državljani.

Popoldne sem bila v središču Ljubljane.  Nekako tiho je bilo. Še veliko mask, v strahu pred pandemijo. Zdaj je že skoraj deset zvečer, v naselju BS-3 je popolna tišina. Nihče ne poseda na klopeh ob športnih igriščih. Med pandemijo jih je bilo več. Več smeha, klepetanja, igranja košarke na našem  igrišču do enajstih.

Ne morem še v posteljo. Nekaj napol bolečega in napol zgodovinsko svečanega občutim. Je nocoj poslednji večer demokracije v zgodovini Slovenije? Jutri bo sklic nove zasedbe v parlamentu. Prihajajo komunistični poslanci, pa naj se imenujejo kakorkoli. Tokrat prihajajo za vedno. Za vedno, dokler bo slovenska država. Ljudi absolutno obvladujejo, politično so z novimi generacijami, vzgojenimi  v duhu še hujšega marksizma kot v zadnjih desetletjih Jugoslavije. V duhu trdega Gabrovega komunizma. Gospodarstvo je v njihovih rokah, večinoma. Vojske ne potrebujejo, če jih varuje Rusija, nimajo česa izgubiti, kvečjemu na Balkan se lahko vrnemo. To pa bi bilo celo čudovito, za komuniste vedno.

Navdušenja, ki ga je bilo veliko v prvih dneh po volitvah, pa vendarle ni več. Samo strah in bežanje v zasebnost. Verjetno bo komunistična garnitura morala poskrbeti za številne prireditve, če bo hotela zabrisati  dejstvo, da je ljudi strah prijateljskega druženja. Kajti nikoli ne veš, če te ne bo sosed ovadil, ko te bo videl s kom, ki je podpiral Janšo. Tudi družinskih praznovanj bo manj. Številni bodo ostali brez služb, še zlasti izobraženci. Ti bodo vsi stigmatizirani, imeli jih bodo za nekakšne domobrance, zaradi katerih bi lahko trpela vsa družina. Približno tako bo, kot  je bilo po drugi svetovni vojni. To je mogoče čutiti iz dneva v dan bolj.

Tudi tisti, ki  niso marali Janševe vlade, se bojijo. Ljudje so spletkarski, zlasti v službi si lahko kar kaj izmislijo, da bi koga spodrinili. Stari se bojimo evtanazije. Protestniki ogrožajo dojenčke tik pred prihodom na svet, kot da za varnost matere ni mogoče opraviti carskega reza, z nesrečnim človeškim bitjem pa ravnati tako, kot v vseh drugih primerih, kadar gre za  na smrt bolnega človeka. Pa nisem absolutna nasprotnica splava, ampak sem proti splavu zlasti takrat,  ko v resnici ne gre za splav, temveč za totalno marksistično emancipacijo žensk brez pameti in brez srca.

Da, zaradi marsičesa je nocoj v naselju BS-3 čudna tišina. Čeprav so v njem skoraj vsi sovražili vlado Janeza Janše.  Če je niso sovražile vsaj tri družine v vsakem skoraj trideset stanovanjskem bloku, je bilo že veliko. Ampak zdaj gre za nekaj drugega. Zdaj ne gre za sovraštvo do skorajšnje nove vlade, komunistično Golobovo  vlado ljubijo, ne marajo pa vsega tistega, kar z njo prihaja. Zato je tako tiho, zato se strah zažira v betonske stene našega velikega stanovanjskega naselja.

Da, strah se je že razširil, strah. Sprašujejo se, kako je mogoče, da so med kandidati za ministre v vladi imenitnega in sproščenega gospodarstvenika in evropskega izobraženca  dr. Goloba, s katerim so volilci s tolikšnim veseljem nadomestil s komunikacijsko bolj  okornim Janšo, vodje prav tisti strank, ki so jih še najmanj volili in izvolili, zlasti pa veliko, veliko manj, kot so izvolili kandidatov  v desnih strankah! Da bi bilo pravično, bi morali imeti v resnici veliko koalicijo. ,,(Meni ni ljuba, a takšna je bila v resnici volja naroda.

VELIKA  KOALICIJA?

IN ŠE JE ČAS.

Da so v Golobovi vladi ljudje, ki so se jih državljani želeli za vedno znebiti, tako volilci levice kot desnice, to NI PRAV.

Zakaj  je dr. Golob vse te ljudi, zoprne komuniste,  ki jih volilci niso več želeli videti v politiki,  praktično vse pripeljal v svojo vlado?  Je v resnici zmagala koalicija KUL, Svoboda pa je bila le fatamorgana naivnih volilcev?   Res je med komunisti  nekaj takšnih, ki se veselijo predvsem  obračuna nove vlade z Janezom Janšo, za vse drugo pa jim ni mar. Ampak ti so v manjšini, komaj nekaj jugonostalgikov, univerzitetnih, zlasti manj kvalitetnih učiteljev na FDV, pa nekaj še vedno udbovskih policistov in novinarjev na RTV.

Vse več pa  je tistih, ki vedo, da se dr. Golob, če se bo maščeval Janši, ne bo maščeval le njemu. Maščevanje v tem primeru čaka vse, vsepovsod v naši družbi. Vodilni komunisti,  kjerkoli se bodo hoteli politično zavarovati na tak način, da se bodo poskusili “rešiti” vseh Janševih podpornikov, ne bodo redki. Najbolj ogroženi pa bodo člani SDS. Zato je strah tudi mene. Nocoj. Nocoj – se mi zdi – uživam še zadnji dan svobode v svojem življenju, svoje svobode. V času vlade Janeza Janše se ni nihče  nikogar bal, na primer, nobeden od več kot sto protestov ni bil niti enkrat samkrat prijavljen. Po cesti se je vsakdo lahko drl in zmerjal Janšo, kadarkoli se mu je zahotelo, in zahteval  vrnitev v Jugoslavijo. Jutri pa bo v parlamentu za vse Slovence  nov dan. Dan Svobode, dan največje – vse bolj z neizvoljenimi komunisti napolnjenimi  pnevmatikami – parlamentarne  stranke, stranke strahu in groze po vsej Sloveniji.

Frančiška Buttolo, Ljubljana

VIRdemokracija
Prejšnji članekJavni poziv predsedniku RS “3”
Naslednji članekGospod Trunk ima tudi tokrat prav “Odziv na njegov članek Bog nam pomagaj”