Piše: Frančiška Buttolo
O globalističnih multikulturnih ali bankirskih vrednotah, ki bodo menda rešile človeštvo, in o tradicionalnih zahodnih vrednotah
Uničenje bele rase ali odprte meja za milijone migrantov iz tretjega sveta, množični splavi ali absolutna seksualna svoboda tudi za mladoletne, milijonske evtanazije starih in bolnih ali lepa smrt, pa “legibitra” ali svobodna trgovina z zarodki in otroki ter skorajšnja vrnitev človeka ( zaradi zlorabe narave) v jame, da, vse to so vrednote, ki prinašajo največ volilnih glasov. Naj tako imenovanih ideologij anticepilcev in zahtev za svobodno trgovine z drogami niti ne omenim. Vse te vrednote so že v tolikšni meri prevladujoče, da se jim posameznik, ki bi rad ohranil svoj dober družbeni položaj in duševni mir, ne sme zoperstavljati, kaj šele resno, organizirano upreti.
Najpomembnejše pa je, da jim ne nasprotuje nihče, ki namerava v politiko. Kajti brez rez soglašanja s temi novimi vrednotami noben politik nima niti najmanjše možnosti za izvolitev. Zato, ker ga bodo že na samem začetku kampanje onemogočili levi tekmeci, leve nevladne organizacije in seveda levi, v vsem zahodnem svetu prevladujoči, mediji, hujši od vsake nacistične ali pa stalinistične propagande. Skoraj vsi ti mediji pa so – tudi najbolj zakotni – če se natančno pozanimamo, kmalu izvemo, da so prav vsi v lasti najbogatejših kapitalistov, vseh levega političnega prepričanja – za vse, razen zase. Kajti sebe imajo za nekakšne božje namestnike ali globalne izvoljence, torej bitja z absolutno svobodo, z absolutno močjo za vladanje – in tudi za maščevanje beli rasi za vse njene “grehe” tako, da najprej zanikajo in povsem zrušijo vse njene zahodne, tako imenovane tradicionalne vrednote – od vere, demokracije, znanosti, umetnosti, etike in celo moderne tehnike, domnevno okolju smrtno nevarne.
Ti, levi kapitalisti, z vizijo sveta kot enega samega svojega lastnega podjetja, ki ga vodi oziroma mu vlada skupina kultnih bankirjev, nekakšnih božjih izbrancev, pa imajo v resnici en sam, zelo, zelo star, prav “starozavezni” načrt: maščevanje beli rasi.
To je eno samo maščevanje beli rasi za vse njene “grehe” iz preteklosti. Zato so vse današnje temeljne vrednote zrasle iz maščevanja belemu človeku. Zamislil pa si jih je tisti del zapostavljenih v zahodni zgodovini vladavine belcev, ki je bil, kot cvet znanosti in umetnosti v resnici najbolj zaslužen za vse glavne zahodne dosežke. Da, čeprav ta zapostavljeni del ni bil bele rase. Ampak, prav ta, najelitnejši del žrtev bele rase se zdaj maščuje zahodni civilizaciji, jo v njenih civilizacijskih in kulturnih temeljih razgrajuje in uničuje – z vso njeno kulturo in znanostjo vred. Zato niti ena od njih zanj ni in ne more biti vrednota, pa naj še tako hlini, da jih sprejema.
Padajo katedrale, prav drhte razpadajo simfonije, ker se upirajo, ko nemalokrat doživljajo sarkastične izvedbe ali priredbe. V šolah pa si učenci želijo vsaj trikrat spremeniti spol, ker jih zagovorniki legibitre učijo, da je krščanski nauk o očetu in materi, možu in ženi, sinovih in hčerah en sam nacizem in fašizem. Nauk o neumrljivi duši – neločljivem delu duše samega Boga – pa je menda blaznost, ki nujno zahteva zdravljenje.
S vsem tem pa globalni bankirji v resnici križajo samega Boga, najbolj demokratičnega boga, ki ni absolutističen, kot je bankirski, saj je troedini – Oče, Sin in Sveti duh – naj pomembnosti sv. Marije, Kristusove matere, niti ne omenimo. Saj vsak vernik ve, da je prav ona Bogu in vernikom v največjo čast in ponos, se posebno pa na Slovenskem. Zato, ker Bog ljubil človeka, ker je Bog največji demokrat. Bog nikoli ni vladal kot absolutist, saj je njegova ljubezen del božje vesti, najskrivnostnejša prvina tudi človekove zavesti, delom božje, zavesti o čemerkoli, vsem vidnem in nevidnem.
Za bankirske absolutiste pa sta božja ljubezen in krščanska vest samo začetek fašizma in nacizma. Pravi bog pa je samo vrhovno bankir, ki finančno podpre samo tiste, ki sodijo v njegov finančni načrt s človekom in svetom – morda celo katerim drugim, ne s tem, ki se imenuje Zemlja.
O, ljubi Bog, obvaruj nas, svoje božje otroke!
—
Frančiška Buttolo, Ljubljana