Piše: Dr. Jože Dežman

Izjava Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč ob 23.avgustu, evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Ob 23. avgustu, evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč  izraža pričakovanje, da bo R Slovenija nadaljevala prizadevanja za uresničitev pravice do groba in spomina za vse smrtne žrtve vojnega in revolucionarnega nasilja – tako slovenske žrtve na ozemlju R Slovenije in v tujini kot žrtve iz drugih držav na ozemlju R Slovenije.

Da bo Spomenik vsem žrtvam vojn imel jasno sporočilo

R Slovenija je vsem žrtvam vojn  posvetila spomenik. Ta spomenik je protispomenik, ki nas opozarja na naše dolgove do uresničenja pravice do groba in spomina za vse te žrtve. Komisija pozdravlja postavite posvetilnega zapisa k spomeniku kot nadaljnji korak k sprejemanju celovite resnice in pravice vseh žrtev in njihovih svojcev.

Podpora Sektorju za vojne grobove in grobišča

Potem, ko je bila leta 2010 razpuščena Služba za vojna grobišča, je vzpostavitev   Sektorja za vojne grobove in grobišča v okviru Uprave za vojaško dediščino  pomemben korak k zagotovitvi ustreznega upravljanja in urejanja vseh grobov in grobišč.

Komisija podpira nadaljevanje raziskav vseh grobov in  grobišč, zbiranje podatkov o vseh žrtvah in njihovih grobovih (dve tretjini žrtev še nimata vpisanega kraja groba). Le tako bo nastal dejstvom ustrezen register vojnih grobišč. Prav tako pričakujemo, da bo Inštitut za novejšo zgodovino lahko dopolnjeval popis žrtve 2.svetovne vojne in revolucije z raziskavo krajev pokopa žrtev. Tako bo tudi R Slovenija dobila spletno pokopališče oz. popis grobov in žrtve, kakršnega poznajo v razvitih zahodnih demokracijah.

Komisija podpira tudi nadaljnje uspešno sodelovanje pri strokovnem pregledu registra vojnih grobov in grobišč z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in razglasitev potrjenih, raziskanih in urejenih grobov in grobišč v register kulturne dediščine.

Za dokončanje izkopa in pokop posmrtnih ostankov žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico

Po pričevanjih, predhodnih raziskavah in izkopu več kot 70 kilogramov predmetov umorjenih    v vrtači pred breznom pod Macesnovo gorica, po temeljitem detektorskem pregledu, ki je odkril pot umorjenih v smrt je bilo mogoče z veliko verjetnostjo domnevati, da so v breznu pod Macesnovo gorico posmrtni ostanki umorjenih slovenskih vojnih ujetnikov.

Zato se je Komisija odločila za izkop posmrtnih ostankov. Po pripravi projekta so v letu 2019 iz brezna odstranili okoli tisoč kubičnih metrov razstreljenega skalovja. Brezno pod Macesnovo gorico so minirali že leta 1945, v petdesetih letih pa so razstrelili celoten obod brezna. Odkritje posmrtnih ostankov žrtev, ki so se po padcu v brezno zatekli v stranke rove brezna, je še dodatno potrdilo skladnost pričevanj pobeglih  iz jame z odkritim stanjem.

Po zastoju zaradi epidemije in zavarovanju delovišča v letu 2021 se je izkop posmrtnih ostankov začel v letošnjem letu. Pokazalo se je, da je količina razstreljene kamnine bistveno večja od predvidevanj. Letos so pri izkopu odstranili še dodatnih tisoč kubičnih metrov razstreljene kamnine.

Prav tako so arheologi doslej izkopali posmrtne ostanke več kot dva tisoč umorjenih. Koliko je še žrtev, lahko ob zvončasti obliki jame in negotovosti glede reliefa dna jame le ugibamo.

Komisija v skladu z dogovori pričakuje, da se bodo v letošnjem letu zaključile raziskave v breznu pod Macesnove gorice in da bodo izkopani vsi posmrtni ostanki.

Ob antropološki analizi posmrtnih ostankov, po oddaji vzorcev za identifikacijo v depo Nacionalnega forenzičnega laboratorija, po analizi najdenih predmetov je pred nami izbira kraja groba teh in drugih zamolčanih žrtev.

Vlada RS naj se odloči za grob na Žalah

Komisija že več let izreka pobude, da naj žrtve tega vojnega zločina in zločina proti človečnosti dobijo svoj grob v glavnem mestu R Slovenije. Prav z izkopom posmrtnih ostankov žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico je ta pobuda toliko bolj utemeljena. Saj glavno mesto države v svojem simbolnem krogu zajema vse narodove skrajnosti.

Zaradi dejstva, da bo izkop posmrtnih ostankov iz brezna pod Macesnovo gorico zelo verjetno opravljen v letošnjem letu, bi bilo prav, da se pogreb opravi v letu 2023.

Zato Komisija poziva Vlado RS, da čim prej sprejme pobudo Komisije za določitev groba teh žrtev na ljubljanskem pokopališču Žale in stori vse, da jo lahko uresničimo.

Izjavo je Komisija sprejela na seji 22.avgusta 2022.

Predsednik Komisije:

Dr. Jože Dežman, Slovenija

VIRdemokracija
Prejšnji članekO moderni
Naslednji članekAnže Logar ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov