Piše: Frančiška Buttolo

Sprašujem se, zdaj, ko je huda epidemija za Golobovo  vlado  –  podobno kot nekoč za nekega predsednika države in humanista v OZN  povojni poboji – samo drugorazredna tema, kaj se v resnici dogaja. Prvorazredna tema Golobove vlade pa je ves slovenski  svet  osrečujoča policija notranje  ministrice.  Kaj se pravzaprav dogaja.

Tudi sama sem v zadnjih dveh mesecih  spoznala, da smo se, kar zadeva politično vzdušje, vrnili v zadnja leta Jugoslavije. Še slabše je, žal. Izhoda iz tega koncentracijskega taborišča Golobove vlade, ko moramo, namesto da bi sprejeli ustrezne ukrepe, veselo peti in plesati, o smrtih zaradi pandemije pa ne smejo mediji črhniti niti besede. Ker ima ministrica za kulturo, in tudi njen prijatelj Jankovič,  menda v načrtu preveč jugoostalgičih  kulturnih festivalov, da bi si lahko privoščili kak ukrep zaradi covida.

Pa vendar, že  preveč je smrti z novim covidom,  kljub temu da menda ta oblika povzroča lepšo in blažjo smrt. Ampak,  blažja in redkejša smrt  za tiste, ki ji podležejo za njihove svojce ni prava tolažba.

Vem, s pismi upokojencev, ali nadležne upokojenke, kakršna sem sama,  tudi ne bomo prišli daleč. Novega Pučnika pa ne bo, prav tako pa ne bo demokracije. Vračamo se v napol komunistično in napol po južnoameriško skorumpirano mafijsko družbo   v jugovzhodni “regiji”.  Kajti čim hitrejša vrnitev na Balkan, v njegovo multikulturno balkanščino, ki jo v tej vladi najbolje pozna ministrica za kulturo, pa je glavna naloga te vlade. Ker Tudi Janše ni več – ker ga ne sme in  ne more biti, zaradi komunistične diktature, deloma že zdaj,  deloma pa na pohodu. Jugonostalgiki in skoraj vsi balkanski priseljenci pa hočejo prav to. Smrt janšizmu, torej smrt slovenskemu narodu. Tako je, nič drugače. Nehajmo se že  enkrat sprenevedati. Slovenci smo vse bolj v manjšini, odveč jugonostalgikom in vsej Evropi, željni globalne multikulturnosti. Zato nam, posebno starim, med katerimi nas je še največ slovenske narodnosti,  Golobova vlada želi čim več  lepih in blagih smrti zaradi covida. Janeza Janšo pa bi radi zaprli, ker ni dovolil, da bi bilo še več okužb, kot jih je bilo leta 2020 ob začetku pandemije, ko o njej nismo vedeli skoraj ničesar, ko nismo proti covidu  imeli niti opreme niti cepiva ali zdravil.

Nobenega Janeza Janše ni več,  niti starega niti novega, v vrhu slovenske politike, zaradi spremembe  javnih medijev v četrto represivno  vejo oblasti, neprimerno bolj agresivno od policije, sodstva in vojske skupaj, samo poslušajmo  Stefančiča in gospo Šetinc.

Ne, ni več smiselno prepričevati slovenskih  državljanov  v medijih – niti desnih niti levih. Vera v moč iiegalnega objavljanja, ilegalnega zbiranja, delovanja in uspešne vrnitve demokracije, vse to pa je tudi nesmiselno. Zakaj?

Slovenski narod  je premalo številčen in preveč pride  vsak dan novih tujcev, ki v Sloveniji skušajo ohraniti in močno utrditi  vrednote in politično moč  svoje lastne kulture oziroma kulturne identitete, zlasti balkanske, zadnje čase na primer v Cukrarni. Preveč je že tujcev, da bi se Slovencem še izplačalo boriti za svoj obstanek, tudi za obstanek slovenske države .

Konec je. Golobova vlada bo uveljavila moderni balkanski komunizem (globalni multikulturalizem), naslednja pa bo do tolikšne mere prepovedala “slovenski nacionalizem”, da bodo Slovenci samo še staroselci, z enim ali dvema predstavnikoma v multikulturnem – v resnici pa jugoslovanskem, torej balkanskem – parlamentu.

Frančiška Buttolo, Ljubljana

VIRdemokracija
Prejšnji članekObetavni signal
Naslednji članekEna največjih blamaž pravosodnega sistema