Piše: Frančiška Buttolo

Pišem že o 103. petkovem protestu (8.4.2022 v Ljubljani), še bolj pa o protestnem nagovoru, v katerem je  akademikinja Granata Biciklova (s poudarkom na o), z jugonostalgičnega konca  SAZU, predstavila neko vizijo demokracije, podobne razkuhanim makaronom, prelitim s krvavo omako in z “ukusom” po  ruskem boršču. O vonju te krvave “rihte, namenjene slovenskemu narodu in samostojni, demokratični Sloveniji, pa ni mogoče reči nič drugega kot to, da spominja na   beograjske porcije  krvavega  “pasulja”  – kot je znano, iz  zloglasne balkansko stalinistične kuhinje proslule  SANU. 

Zdaj nam je, Slovencem, ki smo  menda nacisti in tisoč let za Luno, končno jasno, zdaj vemo, zdaj smo vendarle doumeli, kaj bi morali storiti, predvsem pa, kako bi morali uveljavljati in gojiti demokracijo v državi Sloveniji (bolj ali manj  Jugosloveniji).

Morali bi pobiti vse demokrate in domoljube, ker so takšni ljudje diktatorji oziroma fašisti in nacisti. Pobiti, da. Na primer tako, da bi izstrelili rakete na polno postajo potnikov. Večina antropoloških in drugih humanističnih študij kaže, da raketirani potniki niti  pomislijo ne več, da bi podpirali fašizem in nacionalizem. Tako nekako je bilo mogoče razumeti “blazno fino” intelektualko s SAZU med stalinističnimi demokratičnimi protestniki.

Teoretično bi se pri takšnih in podobnih protifašističnih akcijah, kot som lahko razumeli,  morali opirati  na temelje filozofije nekega slovenskega bledega ponaredka nekega še slavnejšega, prešminkanega  stalinista – z vseh  iluzij o zahodni demokraciji oropanim priimkom  – Deleuze.   Slovenski stalinistični  bledi ponaredek tega samomorilskega francoskega stalinista, pa je v  resnici še – prav tako kot Kardelj in kompanija v OF – krvavo zločinsko zakoreninjen v stalinističnih VOS-u, KNOJ-u  in CKJ-u.

Ta slovenski stalinist je  namreč čisto navadna  stalinistična krvosesa uš, ki je držala (in še drži) roko celo nad Kučanom! Ker ta uš  pač vohuni, po vsem svetu. V resnici je ta nevarni, skrajno nevarni, “kao” filozof, stalinistična pokveka Žigažaga Žužek, kafkovski žužek.

Zdaj je nagnal na cesto svojo “bilo i prošlo” lepšo polovico, iz  neke afežejevske stalinistične sekte, s prav tako s stalinističnega mračnega konca SAZU. Nagnal je na cesto svojo nekdanjo in tudi sedanjo sužnjo,  iz tista stalinistične ženske sekte, ki jo vodi neka  grozljiva siva eminenca, znana iz udbovske afere “dr. Bučar in Evropa”. Ona zdaj, s številnimi afežejevskimi  duhovnimi “priležnicami”, domnevno mirovnicami, brezsramno onesnažuje SAZU. Ta afežejevska siva eminenca pa zdaj, kot vseh časti vredna prikrita udbovska  šefica,  ureja praktično vse biografije in ocene del   pomembnih žensk v vsej slovenski zgodovini. Da, samo zato, ker je  Žužek, kafkovskii žužek,  žal, najslavnejši stalinistični del SAZU. On je pravi predsednik te jugonostalgične  kmetije ali resničnostnega šova, imenovanega slovenska akademija znanosti in umetnosti,

Da niso, kar zadeva politično prepričanje, vsi akademiki enaki? Seveda niso, vsaj kar zadeva politično prepričanje, gotovo niso.Sprenevedajo se, lažejo, večina. Predsednik Žužek to dobro ve. Ampak enaki so si zlasti v tem, da je nekaj evrov več vsak mesec, da, pa vendarle nekaj evrov več. Zato je lahko na sinočnjih protestih (8.4. 2022 v Ljubljani) prišlo do strašnega stalinističnega hujskanja iz stalinističnega dela SAZU. Samo zato, ker je par evrov več vsak mesec, vendarle par evrov več vsak mesec, ne pa manj – vsak mesec. To lahko potrdi tudi matematična znanost.

Frančiška Buttolo, Ljubljana

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj