Piše: Marjeta Lindič

Napovedujejo jih takojšnji ukrepi nove vladne ekipe, ki ukinja vse, kar je povezano s pozitivno in  ugodno prebivalstveno politiko. Tako je ukinjen demografski urad,  normalen zakon med možem in ženo, forsiranje z LGBT neugodne družinske politike in končno do favoriziranja migrantskih tokov, kar predstavlja odstranitev ograj na meji, da napovedanega nepremičninskega davka niti ne omenim, ki bo na boben spravil mnoge slovenske družine. Pravica do splava je potencirana do absurda, saj splav na koncu izpade kot nekaj najbolj zdravega, nekaj najbolj koristnega in prepotrebnega.

Dogaja se nevidno  in potuhnjeno nekaj zloveščega kot v času skupnih jeder, ko so se energično vključili v polemiko z Beogradom vsi literarni in akademski težko kategorniki. V takratnih  Književnih listih kot prilogi Dela so bili objavljeni prispevki Cirila Zlobca, Janeza Menarta in še drugih. Zelo sta se angažirala tudi D. Rupel in D. Pirjevec.  V spominu  mi je ostala trditev, ki jo je podal v svojem prispevku, prav  tako objavljenem v Književnih listih,  dramatik Ivan Mrak in sicer:

DA SMO SLOVENCI EDINI NAROD NA SVETU, KI SI SAM PLAČUJE SVOJ LASTEN GENOCID.

Kot vemo so skupna jedra odpadla, mesto pa so našla v Wikipediji  kjer si jih lahko vsak prebere pod geslom skupna jedra in jih primerja z današnjimi učnimi načrti zgodovine in slovenščine. Če je šlo takrat za napad na šolstvo in s tem za napad na slovenstvo, se zdi danes kot da bi šlo za dokončen izbris Slovencev. Ali ni to prava zarotniška  mojstrovina? Tako bi Slovenci ostali le kot manjšinci v sosednjih državah skupaj z vso svojo ruralno kulinariko, s svojo govejo muziko. Sosedje bi to tržili kot kulinarične, glasbene, etnografske itd. presežke. Znalo bi se zgoditi, da bi od papeža zaščiteno slovensko potico varovali koroški Slovenci v Avstriji, seveda kot avstrijsko koroško znamko. Primer kranjske klobase, lipicancev  in terana to potrjuje.

Kaj kmalu se zna zgoditi, da nam bodo zgodovinarji z vseh vetrov dokazovali, da smo pravkar prilezli tokrat izza Urala in ne izza Karpatov.

Marjeta Lindič, Slovenija